Slovenija je med najmanjšimi članicami EU-ja. Na začetku leta 2023 je v EU-ju živelo 448,4 milijona prebivalcev, prebivalci Slovenije so predstavljali približno pol odstotka prebivalstva EU-ja. Število prebivalcev Slovenije se je od leta 2000 povečalo za 6,5 odstotka, število prebivalcev EU-ja pa za 4,6 odstotka.

Od leta 2000 se je število prebivalcev EU-ja povečalo vsako leto, razen v letih 2021 in 2022. V teh dveh letih se je zaradi vpliva epidemije izrazito znižal tako naravni kot selitveni prirast. Naravni prirast na ravni EU-ja je neprekinjeno negativen od leta 2012, v Sloveniji pa od leta 2017. To pomeni, da število prebivalcev v EU-ju v zadnjih 10 letih narašča izključno zaradi pozitivnega selitvenega prirasta.

EU je imel lani najvišji selitveni prirast in hkrati najnižji naravni prirast od leta 2000. Povečano priseljevanje v letu 2022 je bilo predvsem posledica vojne v Ukrajini in splošno povečanje selitev po epidemiji covida-19.

Rojstva ne dohajajo smrti

Skupni prirast Slovenije je lani znašal 9792 prebivalcev. Naravni prirast je bil negativen, selitveni pa pozitiven. Negativni naravni in pozitivni selitveni prirast se nadaljujeta tudi letos.

V letu 2022 se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok, umrlo pa 22.492 prebivalcev. Naravni prirast je bil drugi najnižji po letu 1945. V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na peto mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena v letu 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999. Eden izmed glavnih razlogov za manjše število rojstev je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi. Njihovo število se je od leta 2000 zmanjšalo za 18 odstotkov. Stopnja rodnosti se je glede na leto 2000 zvišala z 1,20 na 1,55.

Selitveni prirast je vedno večji

V Slovenijo se je v letu 2022 priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej. Tudi v Sloveniji so k visokemu selitvenemu prirastu v prejšnjem letu pomembno prispevali državljani Ukrajine – v Slovenijo se jih je priselilo skoraj 6100 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ tujcev se je sicer v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija.

V letu 2022 je bila mediana starosti prebivalcev Evropske unije 44,4 leta, prebivalcev Slovenije pa 44,7 leta. V primerjavi z letom 2001 je bila starost prvih višja za šest let, starost drugih pa za šest let in pol.