Okoljski ministri EU-ja so v Luksemburgu dosegli politični dogovor o GSO-ju, ki članicam omogoča, da pod določenimi pogoji omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če so te odobrene na evropski ravni, in to ne le iz zdravstvenih in okoljskih razlogov. Kompromis so podprle vse članice, razen Belgije in Luksemburga, dogovor pa mora potrditi še Evropski parlament.

Nova pravila vključujejo seznam razlogov, iz katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin: to so okoljski in socioekonomski razlogi, raba zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilji kmetijske politike. Vse članice pa bodo morale dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov čez svoje ozemlje. Nova pravila vključujejo tudi klavzulo o pregledu direktive po štirih letih.

Obstoječa pravila nezadostna
Namen novih pravil je poenostaviti proces odobritve GSO-ja, saj zdajšnji ne deluje. Članice, ki jim nasprotujejo, namreč vztrajno blokirajo odobritev teh organizmov na evropski ravni. Politični dogovor je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna, saj je parlament zahteval ambicioznejše rešitve. Pogajanja s parlamentom naj bi se začela zgodaj jeseni.

Slovenija z najstrožjo direktivo v EU-ju
Slovenija je kompromis podprla, saj je to prvi korak proti celovitemu reševanju problematike dovoljevanja pridelave GSO-ja na ravni EU-ja, je pojasnila namestnica veleposlanika pri EU-ju Metka Ipavic. Ob tem je še posebej pozdravila vključitev klavzule o pregledu direktive, ker je na tem področju v EU-ju do neke mere treba voditi enotno politiko in ker se je izkazal obstoječ postopek dovoljevanja GSO-ja za slabega.

"Slovensko mnenje je do pridelave GSO-ja izrazito odklonilno, zato menimo, da je treba zakonodajni okvir na ravni EU-ja dolgoročno tako izboljšati, da ne bo nobenih dvomov glede uporabe GSO-ja na vseh področjih," je še poudarila Ipavičeva.

Gensko spremenjena koruza
V EU-ju se prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810, in to večinoma v Španiji. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolil pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.

Greenpeace: Predpis je poln pravnih lukenj
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace opozarjajo, da je kompromis, dosežen po štirih letih pogajanj, poln pravnih lukenj. "Okoljski ministri želijo zagotoviti članicam pravico, da prepovedo pridelavo GSO-ja na svojem ozemlju, a danes dogovorjeno besedilo ne izpolnjuje te obljube. Članice, ki želijo reči 'ne' GSO-ju, bodo še vedno izpostavljene pravnim napadom biotehnološke industrije," je poudaril predstavnik Greenpeacea Marco Contiero.

V Greenpeaceu pozivajo evropske poslance, naj okrepijo zakonodajo, tako da bo ta članicam resnično zagotovila trdno pravno podlago za prepoved pridelave GSO-ja na njihovem ozemlju.