Seveda je eden od pogojev umik slovenske zapore, je v pogovoru za hrvaško tiskovno agencijo dejal Carl Bildt, ki bo od 1. julija predsedoval Svetu EU-ja. Sam opozarja, da mora Hrvaška nadaljevati tudi s preostalimi reformami, da bi lahko sklenila pogajanja do konca leta 2009.

Glede mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo na podlagi zadnjega predloga evropskega komisarja za širitev je Bildt sicer "previden optimist". "Vedno je treba biti previden. Mislim, da imamo zelo dobro podlago za rešitev," pravi.

In kaj se bo zgodilo, če spora ne bodo uredili do 1. julija, ko Švedska prevzame predsedovanje EU-ju? Bildt zatrjuje, da bodo uredili odprto vprašanje med Ljubljano in Zagrebom. "Smo na koncu prizadevanj za iskanje rešitve na podlagi predloga komisarja Rehna in verjamem, da bo dovolj konstruktivnega duha na obeh straneh, ki bo to omogočil.

Akutni in kronični problemi Hrvaške
Za hrvaškega pravosodnega ministra Ivana Šimonovića je slovenska zapora in sodelovanje s haaškim sodiščem "akutni", medtem ko so razmere v pravosodju kroničen problem pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Minister kljub temu ostaja optimist glede reševanja akutnih težav.

"Ko gre za akutne težave, sem optimist in mislim, da se premika naprej glede slovenske deblokade pogajanj. Ko gre za odnose s haaškim sodiščem, pa lahko povem, da bomo v prihodnjih dneh predstavili obsežno poročilo o sodelovanju tako svetu sodišča, ki ga je od Hrvaške zahtevalo, kot tožilstvu," je zatrdil Šimonović.

Glede na kronično težavo hrvaškega pravosodja Šimonovića opogumlja dejstvo, da je v mnenju Evropske komisije zapisano, da je Hrvaška "zrela za začetek pogajanj".

"Torej, ko se bodo uredile akutne težave, se lahko posvečamo kroničnim. Že vemo, kaj je terapija, sicer pa pričakujemo, da bodo med pogajanji postavljeni kriteriji spremljanja uveljavljanja tega v praksi, tistega, kar je že zdaj dobilo pozitivno oceno. Pričakujem, da bodo ravno to kriteriji za zapiranje poglavja o pravosodju," je zaključil pravosodni minister.

G. V.