"Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost in izkoristiti vse priložnosti, ki nam jih ponuja ta industrijska revolucija, ter se spopasti z izzivi, ki jih prinaša, bomo morali močno okrepiti proizvodnjo čistih tehnologij," je ob predstavitvi predloga akta povedal izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans.

Z aktom o industriji z neto ničelnimi izpusti želijo doseči, da bi bilo leta 2030 v EU-ju proizvedenih najmanj 40 odstotkov potrebnih čistih tehnologij, je dejal.

Predlog akta čiste tehnologije deli na dve kategoriji. V prvi opredeljuje vse tehnologije z neto ničelnimi izpusti. Med njimi so tudi napredne tehnologije za pridobivanje energije z jedrskim procesom z minimalnimi odpadki iz gorivnega cikla in mali modularni reaktorji.

Postopki izdaje dovoljenj za vzpostavitev proizvodnje z letno zmogljivostjo manj kot enega gigavata za tehnologije iz prve kategorije bi lahko trajali največ 12 mesecev, za tiste z večjo zmogljivostjo pa 18 mesecev.

Poleg tega bi moral celoten postopek izdaje dovoljenja potekati zgolj pri enem državnem organu, ki bi ga določile oblasti. Vse informacije o postopkih in financiranju pa bi morale biti dostopne prek spleta, določa predlog.

Druga kategorija medtem vključuje osem strateških čistih tehnologij, ki bi imele še dodatne prednosti. Med drugim bi zanje veljali še krajši postopki za izdajo dovoljenj, trajali bi lahko največ devet oz. dvanajst mesecev. Poleg tega bi bile obravnavane prednostno.

V drugi kategoriji so med drugim solarne fotovoltaične in termalne tehnologije, tehnologije za vetrno energijo, baterije, toplotne črpalke in geotermalna energija, pa tudi zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida.

Povečanje shranjevanja ogljikovega dioksida

Komisija ob tem predlaga določitev cilja, da bi imeli leta 2030 v EU-ju na razpolago zmogljivosti za shranjevanje 50 milijonov ton ogljikovega dioksida, je povedal Timmermans. Predlog predvideva, da bi morala tovrstne zmogljivosti vzpostaviti tudi plinska in naftna podjetja v EU-ju.

Predlog akta o do okolja prijaznih tehnologij je del zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti njeno konkurenčnost v svetu. V okviru načrta je komisija danes sprejela tudi predlog akta o kritičnih surovinah, katerega namen je zagotoviti varno in trajnostno oskrbo EU-ja s temi surovinami, že pretekli teden pa reformo evropskega trga elektrike.

Vse skupaj je dopolnila še s strategijo za dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva in dokumentom o vlogi notranjega trga pri zagotavljanju konkurenčnosti.

Bruselj je ob tem danes predstavil tudi zasnovo t. i. evropske banke za vodik, katere namen bo spodbuditi uvajanje obnovljivega vodika v EU-ju in uvoz iz partnerskih držav po svetu. Komisija prve dražbe za financiranje projektov za pridobivanje zelenega vodika iz evropskih sredstev načrtuje za jesen, na voljo bo 800 milijonov evrov iz evropskega sklada za inovacije.