Predlog, ki ga je pripravilo 12 nemških in francoskih strokovnjakov, predvideva povezovanje evropskih držav na štirih ravneh. V t. i. notranjem krogu bi šlo za tesnejše sodelovanje določenega števila, in ne vseh držav članic Unije. Primer tega sta trenutno schengensko območje in območje z evrom.

Druga raven evropske integracije bi bila Evropska unija, tretja pa pridružene članice, ki bi na primer sodelovale v notranjem trgu in spoštovale skupne vrednote. Četrta raven pa bi bila Evropska politična skupnost, v kateri je okoli 50 držav. Sodelovanje v tej skupnosti bi omogočalo politično sodelovanje brez obveznosti v okviru prava EU-ja, je razvidno iz dokumenta, ki ga je objavil bruseljski spletni bilten Politico.

Glede nadaljnje širitve medtem predlagajo, da bi države, ki se želijo pridružiti, razdelili v manjše skupine, ki bi se hkrati pridružile Uniji.

Ob tem so podprli zavezo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da morajo biti EU in države kandidatke do leta 2030 pripravljene na širitev Unije. Novo politično vodstvo EU-ja bi se moralo po mnenju strokovnjakov po volitvah junija prihodnje leto zavezati k tej časovnici.

Število evropskih poslancev pri 751

Da bo Unija z več kot 30 članicami lahko delovala, pa bodo potrebne tudi institucionalne spremembe, menijo nemški in francoski strokovnjaki. Predlagajo, da zgornja meja števila evropskih poslancev ostane pri 751, pri čemer bi število poslancev med države razdelili po drugačnem ključu.

Poročilo, ki ne odraža uradnega stališča Pariza ali Berlina, glede večje učinkovitosti delovanja Evropske komisije predvideva dve možnosti. Ena od teh je zmanjšanje števila članov komisije, druga pa določitev jasne hierarhije med njimi.

Prilagoditi bi bilo treba tudi delovanje Sveta EU-ja, v katerem se sestajajo predstavniki držav članic. Predlagajo, da bi namesto tria predsedujočih držav pri predsedovanju Svetu sodelovalo po pet članic. Peterica članic bi predsedovala polovico zakonodajnega obdobja, pri čemer bi si razdelile vodenje posameznih sestav Sveta.

Širitev poleg tega zahteva spremembo pravil o glasovanju v Svetu EU-ja. Predlagajo večjo uporabo t. i. kvalificirane večine pri odločanju. To trenutno pomeni, da mora za potrditev določene odločitve zanjo glasovati najmanj 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije. Strokovnjaki predlagajo prilagoditev teh deležev na 60 odstotkov za obe merili.

Predstavnika skupine strokovnjakov bosta poročilo danes predstavila ministrom držav članic za zadeve EU-ja. Širitev Unije in njena pripravljenost na sprejetje novih članic pa bo tudi ena izmed osrednjih tem zasedanj voditeljev v prihodnjih mesecih. O tem bodo razpravljali že na začetku oktobra na neformalnem zasedanju v Granadi.