Predsednik slovenske vlade Janez Janša je namreč pred tedni predsednici Evropske komisije poslal pismo z vprašanjem, pod katerimi pogoji bi bila komisija pripravljena ustaviti sodni postopek proti Sloveniji zaradi domnevnih kršitev nedotakljivosti arhivov ECB-ja v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Kriminalisti so preiskovali sume nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke komisije zavračala, je junija, deset dni pred ustno obravnavo tožbe na Sodišču EU-ja, odjeknila novica, da je premier Janša spraševal o možnosti umika tožbe. Janša v četrtek odhaja v Bruselj, kjer se bo med drugim sestal tudi z Ursulo von der Leyen. Pričakovati je, da se bosta na tem prvem fizičnem srečanju dotaknila tudi te teme.

Prva obravnava v postopku tožbe je bila junija in slovenska zastopnica Katja Rejec Longar jo je ocenila kot zelo pozitivno. Na vprašanje, ali je poravnava mogoča, je tedaj dejala, da je ta vedno mogoča v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv Unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv Unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

Generalna pravobranilka bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Kdaj bodo razglasili sodbo, ni znano, verjetno proti koncu leta. Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Primer je pomemben precedens. Protokol o privilegijih in imunitetah je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov Unije in kako je to pravilo treba uporabljati, pojasnjujejo v komisiji.