Pred sprostitvijo sredstev je treba namreč odpraviti očitane pomanjkljivosti, zlasti analizo javnih naročil, kjer kot pogoj postavljajo članstvo v slovenski inženirski zbornici. Vsekakor bo nakazilo zamrznjenih sredstev pozitivno za proračun.

Slovenski proračun je tako na strani prihodkov kot odhodkov povezan z bruseljsko blagajno. Letos je bil načrt takšen: pridobiti 1,2 milijarde prihodkov iz Bruslja, v evropsko prestolnico pa smo dolžni plačati nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Pod črto bi ob takšnem scenariju imeli za 800 milijonov presežka v poslovanju z Brusljem. Vendar so pričakovani prihodki po pravilu vedno napihnjeni, že drugo leto zapored pa tudi evropska administracija zamrzne del izplačil.

Letos se jih je tako nabralo še za 400 milijonov, zdaj jih bodo sprostili 183. Za preostanek, 218 milijonov, pa bo treba narediti analizo tistih javnih naročil, kjer se je kot pogoj postavljalo članstvo v slovenski inženirski zbornici, na zahtevo Evropske komisije pa mora to analizo revidirati še urad za nadzor proračuna in izpeljati korekcijske ukrepe. Po vsem tem bodo morali počakati na obvestilo Evropske komisije, ali se strinjajo s popravljalnimi ukrepi.

Finančno ministrstvo preostanek zamrznjenih sredstev pričakuje na začetku novembra. Po vseh teh zapletih vlada še vedno pričakuje, da bo letos iz evropske blagajne v naš proračun nateklo za milijardo in 100 milijonov evrov, kar bi bilo daleč največ doslej. Lani smo iz Evrope prejeli dobrih 930 milijonov, vplačali pa 420 milijonov. Letos pa bi ob pravočasni odmrznitvi sredstev od Evrope prejeli skoraj 700 milijonov več, kot bi vplačali v bruseljsko blagajno.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija