Za gluhe je jezik sporazumevanja znakovni jezik. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. V primerjavi z govornim jezikom na istem geografskem območju pa ima znakovni jezik drugačno slovnico, saj je neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih.

Slovenska jezikoslovna stroka in pedagoški strokovni delavci poudarjajo, da se gluhi in naglušni najlažje osebnostno razvijajo in najbolj celostno integrirajo v slišeče okolje, če kot prvi jezik usvojijo znakovni jezik.

Tudi zato se je Matic Pavlič odločil, da svoje raziskovanje slovenskega znakovnega jezika usmeri v oblikovanje didaktičnih gradiv, ki bodo gluhim in naglušnim ter hkrati govorcem slovenščine s posebnimi potrebami, dostopna z različnih vidikov. Tako je zasnoval projekt z naslovom ''Pri-ročna video slovnica SZJ''.

"Naš cilj je sestaviti poljudno slovnico v videoobliki, kjer bo lahko vsak, od najmlajšega do najstarejšega, razumel neke lastnosti oz. opis značilnosti svojega jezika, ker to za zdaj za slovenski znakovni jezik še ne obstaja. V slovenščini imamo sicer nekaj splošnih opisov, vendar je to zelo podobno temu, kot bi o slovenščini pisali v nemščini, kot je npr. v starih časih to počel Kopitar."

Pavlič je za izvajanje projekta izbral ekipo desetih gluhih, ki so materni kretalci: "Pravzaprav jih usposabljam za raziskovalce, hkrati pa oni prispevajo podatke t. i. jezikovne sodbe itn. Gre za sodelovanje med jezikoslovcem, v tem primeru mene, in skupnostjo, ki govori oz. kreta ta jezik. Na ta način tudi oni postajajo raziskovalci svojega lastnega jezika, da bodo lahko v prihodnosti prevzeli odgovornost zanj, kar je tudi smisel tega."

Med poglavitnimi značilnostmi slovnice slovenskega jezikovnega jezika Pavlič poudarja dva primera: "V slovenskem znakovnem jeziku zanikajo na podoben način, kot se zanika v francoščini. Ujemanje je podobno bantujskim jezikom. Poteka na ta način, da je vsak samostalnik postavljen v neki določen prostor, ki funkcionira za pozaimljanje in za ujemanje, se pravi, če jaz začnem neko kretnjo, ki je glagolska kretnja na določeni točki v prostoru, pa jo končam na določeni točki v prostoru, se potem ta začetek ujema s samostalnikom, ki je vršilec tega dejanja, konec glagolske kretnje pa se ujema s položajem predmeta."

Pavlič ob tem poudarja, da gluhi in naglušni značilnosti slovenskega znakovnega jezika uporabljajo že zdaj: "Res pa je, da še ne vedo, da gre za ujemanje, saj tega ne imenujejo tako. Ko pa jim to pokažemo, se jim naenkrat zaiskrijo oči, saj so veseli, ko vidijo, da na neki zavestni ravni razumejo delovanje svojega jezika in tega, kar tako ali tako že intuitivno uporabljajo od rojstva."

Projekt, ki poteka pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, so začeli izvajati na začetku tega leta, konča pa se 31. avgusta prihodnje leto. Prva faza, ki je raziskovalna, se konča s poletnimi počitnicami. "Druga faza je dejansko oblikovanje in snemanje posameznih kratkih filmčkov oz. vsebine. Zadnja faza, zadnjih šest mesecev, pa bo zajemala preverjanje teh gradiv, diseminacijo, prvo uporabo na tečajih in v društvih gluhih."

Idejni vodja projekta Matic Pavlič doda, da bodo gradiva prosto dosegljiva na različnih točkah: "Nekaj bo dostopno na kanalu YouTube, nekaj na Zvezi društev gluhih in naglušnih, ki ima svojo spletno televizijo, posebej za to pa bo postavljena tudi spletna stran, kjer bo na voljo knjižni komplet s priloženim DVD-jem. Gradiva bodo dostopna tudi v knjižnicah, prav tako pa jih bodo ljudje lahko naročili prek spleta."

Čeprav je projekt Pri-ročne slovnice za slovenski znakovni jezik celostno zastavljen, pa bodo po koncu delo nadaljevali, saj jim z oblikovanimi gradivi ne bo uspelo zajeti celostne slovnice.

Vrednost projekta znaša 196.358 evrov. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo.