Premier Miro Cerar je v odzivu na predlog Evropske komisije o kvotah spomnil na dogovor Evropskega sveta, da bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno. Voditelji članic EU-ja so namreč na aprilskem vrhu sprejeli izjavo, "da bi odločitev o tem, koliko beguncev bi bila posamezna država pripravljena sprejeti - seveda pod določenimi izpolnjenimi pogoji - temeljila na načelu prostovoljnosti". "To načelo še vedno velja," je poudaril Cerar.

"Če bo komisija zdaj predlagala obvezen sistem kvot, bomo morali v vseh članicah in potem na Evropskem svetu o tem sprejeti stališče," je poudaril slovenski premier. Dodal je, da Slovenija sicer ne beži od problematike prebežnikov v EU-ju in da je določeno število beguncev pripravljena sprejeti. "Slovenija želi biti solidarna. Želi pomagati beguncem in drugim članicam EU-ja, ki se najbolj soočajo s tem vprašanjem."
Bruseljski izračuni - Sloveniji 1,1 oz. 1,03 odstotka beguncev
A o konkretnih številkah, koliko prebežnikov bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, Cerar ni želel govoriti. "Gre najprej za to, da se preuči predlog komisije, potem pa tudi, da se na pristojnih ministrstvih ugotovijo kapacitete, ki bi lahko bile na voljo," je pojasnil in dodal, da "bo za te odgovore še čas v prihodnjih tednih, ko bomo zadevo natančno preučili".

Na ministrstvu za notranje zadeve so predlog o kvotah pozdravili. "Slovenija že ves čas na evropski ravni opozarja na nujnost enotnega oziroma usklajenega pristopa pri upravljanju migracij. V tej luči na MNZ vidimo tudi Evropsko agendo o migracijah," so sporočili z ministrstva. "Zadovoljni smo s pristopom Evropske komisije, ki je predloge opredelila v štirih stebrih. Strinjamo se namreč, da je potrebna polna implementacija skupnega evropskega azilnega sistema; nova politika na področju zakonitih migracij; preprečevanje nezakonitega priseljevanja, tihotapljenja in trgovine z ljudmi ter boljše upravljanje z zunanjimi mejami."

O konkretno slovenskem deležu sprejema pribežnikov pa: "Slovenija ima pravno podlago za izvedbo projekta resettlementa, sodelovanje države članice pa je prostovoljno. V luči obeh predlogov bomo natančno preučili zmožnosti in kapacitete naše države, o tem pa bodo v prihodnjih mesecih razpravljali tako pristojni ministri kot tudi predsedniki vlad in držav na Evropskem svetu."

Evropska komisija je predtem razgrnila novo migracijsko strategijo, ki vključuje politično sporen predlog za uvedbo kvot za razporeditev prebežnikov po EU-ju. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih prevzela 1,15 odstotka oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v Uniji, ter 207 ali 1,03 odstotka od skupaj 20.000 beguncev zunaj EU-ja.

Merila za opredelitev kvot so velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela.

AI kvote pozdravlja
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International sicer predlog Evropske komisije pozdravlja, češ da gre za pozitiven korak k spremembi odnosa do humanitarne krize v Sredozemskem morju. Je pa direktor AI za Evropo in Azijo John Dalhuisen ob tem opozoril, da bo treba novo migracijsko politiko celovito uresničevati in s polno podporo vseh članic EU-ja.

Kot je še dejal, se nova migracijska politika ne nanaša samo na učinkovito iskanje in reševanje beguncev in migrantov pred smrtjo v morju, temveč tudi na alternativne varne in zakonite poti za begunce, tako da bi zmanjšali število ljudi, ki so prisiljeni, da ob iskanju varnosti v Evropi svoja življenja zaupajo v roke tihotapcev ljudi.

AI ob tem še opozarja, da naj bi v naslednjih dveh letih znotraj EU-ja razporedili okoli 20.000 beguncev iz tretjih držav, kar pa je v nesorazmerju s 380.000 begunci iz Sirije, za katere Visoki komisariat za begunce (UNHCR) priporoča razporeditev do konca leta 2016. AI je izračunal, da bi morale države EU-ja sprejeti okoli 100.000 teh beguncev, so pa za zdaj napovedale, da jih bodo okoli 40.000.

Se pa ne strinjajo vsi glede tega, kako učinkovit je sistem kvot. Medtem ko AI meni, da bi lahko kvote pripomogle k zmanjšanju beguncev, ki se podajo na tvegano pot, pa denimo Velika Britanija meni, da bi kvote le še spodbudile nadaljnje priseljevanje. Kot je v Timesu zapisala britanska notranja ministrica Theresa May, je treba razlikovati med ekonomskimi migranti in tistimi, ki bežijo pred preganjanjem, ne pa jih obravnavati enako, kot to predvidevajo kvote.