S tem pa sledi tudi propad evropske kulturne dediščine. Zato so se partnerji, povezani v projektu Eurevita, odločili, da bodo to skušali preprečiti vsaj na obmejnem območju Avstrije in Slovenije, ki ju druži tudi skupni gospodarski, zaposlitveni in kulturni prostor.

Še poznate metlarje ali sodarje? Tudi to sta dva od poklicev, ki počasi izginjajo, in sta nujno povezana s kulturno dediščino v tem prostoru. Prav take stare obrti so se odločili ohraniti ob pomoči evropskega projekta Eurevita s čezmejnimi, inovativnimi izobraževalnimi ukrepi in povezovanjem. Eden od ključnih slovenskih partnerjev je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer delovanje razloži direktorica Zavoda za zaposlovanje Celje Alenka Rumbak: "Projekt je namenjen revitalizaciji tradicionalnih obrtnih dejavnosti, ki izumirajo in so še potrebne zaradi ohranjanja kulturne dediščine. Z njim želimo povečati vključevanje brezposelnih v tradicionalne poklice."

Tako bodo omogočili, da se lahko v primeru izumiranja nekega poklica pridobivajo novi interesenti in vzpostavi ustrezno izobraževanje ter certificiranje. Pregled primernih poklicev se je izvajal na obeh straneh meje. Obrtna zbornica Slovenije je v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem pripravila pregled redkih, tradicionalnih poklicev, ki se pojavljajo v obmejnem pasu. Enak pregled so pripravili Avstrijci, nato pa pripravili skupen izbor.

"Določili smo tri obrti, tri stare poklice, enake na slovenski in avstrijski strani, ki jih bomo skušali posodobiti: skodlar, ki izdeluje lesene skodle, krtačar in izdelovalec čebelarskih izdelkov za wellness, kot so mila, olja in ostali produkti. Obrtnike, ki to dejavnost še izvajajo, bomo nato usposobili, da bodo znanja prenašali na mlajšo generacijo. Na Zavodu skušamo iskati takšne programe, ki bi povečevali možnost zaposlovanja brezposelnim, predvsem ženskam, saj je takšnih deficitarnih znanj, kjer so ženske lahko enakovredno vključene, malo," še dodaja Alenka Rumbak.

Težava je, da se tradicionalni poklici na avstrijski in slovenski strani razlikujejo. Recimo, na avstrijski strani se je pojavil poklic vezenje pavjih peres na usnje, česar v Sloveniji ne poznamo. Poklici pa so na obeh straneh meje tudi različno regulirani. V Avstriji bo možnosti za zaposlitev več, pri nas pa bo šlo najverjetneje bolj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti.

Trenutno poteka usposabljanje mentorjev, po pripravi kurikuluma za izobraževanje pa se bo tudi Zavod za zaposlovanje aktivno vključil v izobraževanje. Pot do izobraževanja in ohranjanja starih poklicev pa bo dokončana ob koncu projekta, leta 2021.

Projekt Eurevita je vreden 1,288.700 EUR, v 85 % ga sofinancira Evropski sklad.