Tako na trgu ni več vatiranih palčk, plastičnega jedilnega pribora, krožnikov, slamic, mešalnikov, palčk za balone, pa tudi nekaterih izdelkov iz ekspandiranega polistirena (skodelice in posode za hrano in pijačo) in vseh izdelkov iz oksorazgradljive plastike.

Ti izdelki za enkratno uporabo predstavljajo okoli 70 odstotkov smeti v morju po Evropi. Lokali in restavracije bodo morali odslej uporabljati posode in slamice iz bambusa, celuloze ali drugega biorazgradljivega materiala, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Za nekatere druge izdelke iz plastike, kot so ribiško orodje, plastične vrečke za enkratno uporabo, plastenke, tobačni filtri, sanitarni predmeti in mokri robčki, pa veljajo drugačni ukrepi, in sicer omejevanje njihove uporabe, sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (načelo onesnaževalec plača), izvajanje kampanj za ozaveščanje in zahteve glede oblikovanja izdelkov.

Končni namen je krožni model v EU-ju, po katerem bi bila do leta 2030 odvržena plastika znova uporabna ali reciklirana.

Direktiva medtem ne prepoveduje plastenk, ki se jih po svetu proda 1,3 milijarde vsak dan. Gre za izdelek, ki se ga da reciklirati in iz njega izdelati novega. Ostaja pa težava, da le 65 odstotkov teh plastenk v Evropi zberejo za recikliranje, preostale pa bodo razpadale na stotine let.

Ukrepi glede plastičnih proizvodov med članicami Unije nihajo. V Franciji bodo, denimo, prepovedali tudi večino plastične embalaže za sadje in zelenjavo, plastične vrečke za čaj in plastične igrače, ki jih ponujajo kot del otroških menijev.

V Grčiji pa so že februarja prepovedali uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo v državnih agencijah.

Druge države, kot sta Italija in Belgija, pa uvajajo davek na plastiko, s katerim želijo ljudi odvračati od uporabe plastičnih izdelkov.