"Končali smo eno glavnih nalog te vlade, zdaj moramo poskrbeti za čim hitrejši začetek izvajanja projektov," je ob tej priložnosti dejal resorni minister Aleksander Jevšek. Kot so v sporočilu za javnost spomnili v vladni službi, je program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027 tehnično usklajen z Evropsko komisijo, predhodno pa so ga potrdile tudi vlada in obe kohezijski regiji. Po Jevškovih besedah lahko pričakujemo, da ga bo Evropska komisija potrdila decembra. Prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni spomladi 2023.

Vladna služba "je tako v zelo kratkem času končala eno najnujnejših in najpomembnejših nalog, ki je bila tudi prednostna naloga te vlade". "Zdaj moramo poskrbeti za čim hitrejši začetek izvajanja projektov, saj bomo le tako lahko uspešni pri črpanju evropskih sredstev", je poudaril minister Jevšek in ob tem spomnil, da bo novo programsko obdobje dve leti krajše od prejšnjega.

Že pred časom je vladna služba napovedala tudi določene poenostavitve v postopkih izvajanja oziroma pregleda porabe evropskih sredstev, kar naj bi pripomoglo k boljši učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.

Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027 je eden temeljnih dokumentov, ki bo Sloveniji omogočil dostop do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev za določene cilje politik in tehnično pomoč. Čeprav je programsko obdobje zamejeno z letnicama 2021 in 2027, se bo program lahko izvajal do konca leta 2029.

Slovenija bo imela v tem obdobju brez tehnične pomoči na razpolago 793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod, za naložbe, kot so pridobivanje sončne energije in vetra, za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, za poplavno varnost, odvajanje in čiščenje vode. Nadaljnjih 727 milijonov evrov bo namenjenih za razvoj, raziskave in inovacije, za naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti, za digitalizacijo.

Za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje se predvideva 741 milijonov evrov. Za trajnostno in pametno mobilnost, za naložbe, kot je posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture, pa je v načrtu 511 milijonov evrov. Znesek za teritorialne pristope, kot sta urbani in lokalni razvoj, je predviden pri 85 milijonih evrov, za Savinjsko-Šaleško regijo zaradi opuščanja uporabe premoga in za prestrukturiranje Zasavja pa pri 249 milijonih evrov.