Na protestu proti cenzuri na internetu #resimonet!, na katerem se je zbralo nekaj čez 50 ljudi, je po poročanju STA predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée poudaril, da če bi bila sprejeta v tej obliki, bi škodila zlasti manjšim medijem in avtorjem. Po njegovem mnenju gre za dva tipa korporacij, ki bijeta boj. Na eni strani so založniki in na drugi strani velike spletne platforme. "Kratko pa potegnemo državljani, mali avtorji, raziskovalci in učenci," je opozoril.

Protest je namenjen pozivu poslancem Evropskega parlamenta, naj 12. septembra, ko bodo obravnavali sicer nujno potrebno direktivo, sprejmejo takšna dopolnila, ki bodo avtorske pravice umeščala v 21. stoletje. Popravijo naj jo na način, ki bo služil vsem državljankam in državljanom Evropske unije in ne le interesom majhne skupine velikih založnikov, je dejal Andrée.

Sprejetje 11. člena direktive bi po njegovih besedah pomenilo veliko ekonomsko škodo za manjše slovenske medije in avtorje. Ta namreč predvideva, da morajo velike platforme začeti plačevati lastnikom avtorskih pravic uporabo oziroma posredovanje povezav na njihove spletne strani. "Google bi se pogovarjal samo z največjimi. Vprašanje, ali bi mali mediji preživeli dovolj dolgo, da bi prišel do njih," je navedel Andrée.

Sporen je po njegovem mnenju tudi 13. člen predlagane direktive, ki določa, da mora biti vse, kar nalagamo na spletne platforme, stoodstotno skladno z avtorskimi pravicami. To pa je zelo redko in lahko dosežejo samo največje korporacije. "Vsi mali avtorji bi imeli mnogo večjo težavo to doseči. Glavna lastnost interneta, kjer človek z dobro vsebino lahko doseže milijone, bi izginila," je še opomnil. V Piratski stranki zato menijo, da to ni sprejemljiv način reševanja problematike, ki jo imajo založniki z velikimi platformami.

Šoltes: Moramo si prizadevati za ohranitev svobodnega interneta
"Julija nam je v Evropskem parlamentu po napornih prizadevanjih in pogajanjih, med katerimi so bili tudi precej nizki udarci tistih na drugi strani, ravno zaradi vaše pomoči in vašega angažiranja uspelo zavrniti mandat za nadaljnja pogajanja o predlogu direktive. S tem smo dali veliko zaušnico cenzuri in omejevanju pravic na spletu," je zbrane na protestu nagovoril slovenski evropski poslanec Igor Šoltes in dodal, da se z "akcijo upora" po vsej Evropi odločno izraža, da svetovnega spleta ni brez svobode izražanja in niti brez svobodne izmenjave stališč in mnenj, zato se ne sprejema zakonodaja, ki bo temeljnim načelom delovanja interneta ter spletnih omrežij zadala nepopravljiv udarec.

"Evropski parlament si mora prizadevati za ohranitev svobodnega interneta, vsaka druga rešitev je v posmeh evropski demokraciji," je še poudaril.

Zagovorniki direktive menijo, da je pravična
Še pred protestom so se v izjavi za javnost na vseevropske proteste odzvali slovenski zagovorniki predloga direktive. "Slovenski ustvarjalci podpiramo DSM direktivo, saj ustvarja pravičnejše spletno okolje. DSM direktiva ureja uporabo glasbe, avdiovizualnih in knjižnih vsebin na portalih, ki dajejo javnosti na voljo vsebine, naložene s strani njihovih uporabnikov, obenem pa ureja tudi digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah, za ustanove kulturne dediščine pravico do uporabe del, ki niso več na trgu, in določene digitalne pravice časopisnih založnikov," so zapisali v izjavi, pod katero so podpisana slovenska združenja za uveljavljanje avtorskih pravic, kot so SAZAS, IPF in AIPA, združenja različnih avdiovizualnih ustvarjalcev in tudi Društvo novinarjev Slovenije.

"Ne nasedajmo manipulaciji kapitala s civilnimi gibanji: ustvarjalci ne bi podprli direktive, če bi nam ta omejevala dostop do našega občinstva. Zato združeni slovenski ustvarjalci, ki skupaj zastopamo prek 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, pozivamo javnost, naj ne naseda demagogiji internetnih velikanov. Ti si skušajo oplemenititi in povečati dobiček s pomočjo nekaterih svobodomiselnih strank, ki jih zlorabljajo kot svojo medijsko krinko, in na račun ustvarjalcev, ki jih s svojim enormnim kapitalom zlahka preglasijo. Samo eden od internetnih velikanov je za lobiranje proti direktivi porabil prek 30 milijonov evrov!" so še dodali.

Foto: Bobo