Obenem so se dogovorili o stališču do predloga, ki kršenje sankcij opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar bi omogočilo odvzem s tem pridobljenega premoženja.

Ministri so na zasedanju v Luxembourgu potrdili pogajalsko izhodišče o predlogu direktive o odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev, s katero bi določili minimalna pravila glede sledenja, identifikacije, zamrznitve, zasega in upravljanja tovrstnih sredstev.

Med drugim bi ta zakonodaja nacionalnim organom, pristojnim za odvzem sredstev, dala več pristojnosti. Države članice bi jim morale zagotoviti dostop do ustreznih podatkovnih baz in registrov. Direktiva bi obenem olajšala čezmejno sodelovanje teh organov in izmenjavo informacij med njimi, so navedli na Svetu EU-ja.

Predlog, o katerem se bo zdaj Svet pogajal z Evropskim parlamentom, predvideva tudi določitev nacionalnega organa, pristojnega za upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja. Članice bi morale v določenih primerih omogočiti prenos ali prodajo zamrznjenega premoženja še pred dokončno zaplembo.

Predlagana pravila bi veljala za različna kazniva dejanja, tudi za kršenje sankcij Evropske unije.

Da bo to mogoče, bo treba sprejeti še zakonodajno podlago, s katero bi kršenje sankcij uvrstili na seznam kaznivih dejanj Evropske unije.

Zakonodajna predloga je Evropska komisija predstavila maja oziroma decembra lani zaradi ruske agresije na Ukrajino. Tako bi lahko zasegli tudi premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Rusiji, med drugim ruskim oligarhom.

Slovenska pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je ob prihodu na zasedanje glede predloga direktive o odvzemu premoženja poudarila, da je ključno izvajanje, saj to na koncu prinese rezultate. Zato je treba po njenem mnenju obravnavati težave, s katerimi se države članice spopadajo v praksi, predvsem pri upravljanju zaseženega premoženja.

Švarc Pipan bo danes ministrskim kolegom iz EU-ja predstavila tudi ljubljansko-haaško konvencijo, ki so jo pred kratkim sprejeli na diplomatski konferenci v Ljubljani. "To je zgodovinski dosežek v svetovnem boju proti nekaznovanosti za vojne zločine, zločine proti človečnosti, genocid in druge najhujše mednarodne zločine," je povedala. Kolege bo pozvala, naj njihove države podpišejo konvencijo.