Tema je postala znova vroča ob nedavnih odločitvah hrvaške vlade, da podpre postopke na sodišču proti Ljubljanski banki in njeni naslednici Novi Ljubljanski banki. Ta sklep je nato umaknila. Toda ministrica Vesna Pusić trdi, da ni Hrvaška tista, ki je znova odprla to vprašanje.

Odzvala se je na Türkove besede
"Hrvaška ni odpirala niti ne odpira niti na kateri koli način ne spreminja svojega stališča glede LB-ja," je Pusićeva dejala kot odgovor na besede slovenskega predsednika Danila Türka, ki je pred dnevi izjavil, da težko razume, zakaj je morala hrvaška vlada začeti razpravo o LB, glede na to, da obstajajo tako veljavni dogovori iz preteklosti kot novejše zaveze.

"Temo LB je pred približno dvema mesecema in pol odprla slovenska stran, tudi med uradnim obiskom mojega slovenskega kolega Karla Erjavca v Zagrebu. On je odprl temo LB tako v dvostranskih pogovorih kot na novinarski konferenci potem," je zatrdila Pusićeva in dodala, da se s predsednikom Türkom strinja, da teme ni bilo treba znova odpreti.

"To ni povezano z Evropsko unijo"
"Ne glede na to razpravo pa to nima nobene povezave s slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe," je prepričana. "Kar se mene tiče, je popolnoma nepredstavljivo, da bi se še enkrat, četrtič ali petič, znašli v situaciji, da bi nekaj, kar sploh ni povezano s hrvaškim vstopom v Evropsko unijo, postalo ovira hrvaškemu napredovanju proti EU-ju ali v tem primeru ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe."