Vojna v Ukrajini, ki bo čez dva tedna vstopila v četrto leto, je razgalila mnoge šibke točke EU-ja na področju obrambe. Od premajhnih zalog orožja in streliva do prešibkih zmogljivosti evropske vojaške industrije. Pa seveda tudi veliko razdrobljenost Unije na področju obrambe, kar je logično, saj to področje ostaja v rokah nacionalnih držav.

Evropsko računsko sodišče je tako ugotovilo, da hitro premikanje vojske in vojaške opreme znotraj Unije ovira zakonodaja članic, saj je včasih na dovoljenje za prevoz orožja in vojakov čez meje treba čakati tudi dober mesec, vsi prevozi pa se morajo napovedati že daleč vnaprej. V času, ko na evropskih tleh spet divja vojna, pa to resno omejuje obrambne sposobnosti EU-ja.

Drugo oviro predstavlja prometna infrastruktura, saj morajo biti ceste, železnice, pristanišča, mostovi in letališča primerni za prevoz težke vojaške opreme. Evropska unija je zato namenila 1,7 milijarde evrov za sofinanciranje izgradnje tovrstne infrastrukture za dvojno rabo, vendar pa Evropsko računsko sodišče opozarja, da je denar že pošel in da v trenutnem evropskem proračunu ni predvidenih dodatnih sredstev. Med 95 projekti, ki so jih v 21 članicah Unije izbrali za sofinanciranje, sta bila sicer tudi dva slovenska.

Revizorji so tudi ugotovili, da so se projekti odobravali brez pravega geostrateškega razmisleka. Večina jih je bila odobrena na severu in vzhodu Unije, proti jugu, čeprav so članice tudi v bližini Ukrajine, pa le dva projekta. Poleg tega je bila večina projektov izbrana, preden so bile določene strateške prioritete. S problemom vojaške mobilnosti se bo moral ukvarjati tudi prvi evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius, ki bo prihodnji mesec predstavil t. i. Belo knjigo o evropski obrambi.