Glavna težava Hrvaške tako ni slovenska zapora, saj jo ob razreševanju mejnega spora čaka še mnogo drugih področij, ki jih mora prilagoditi evropskim standarodm in zahtevam.

Kacin s konkretnim predlogom o morski meji
A brez dogovora s Slovenijo ne bo mogoče odpirati novih poglavij v pristopnih pogajanjih. Z reševanjem mejnega spora se tako zadnje mesece intenzivno ukvarja tako slovenska kot tudi evropska diplomacija. Svoj predlog morske razmejitve med Slovenijo in Hrvaško je danes predstavil tudi evropski poslanec Jelko Kacin.

Predlog temelji na razdelitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) - kakršen delež je država dobila na kopnem, takšen delež naj dobi tudi na morju, pravi Kacin. Spomnil je, da je cona A STO v skladu z Osimskimi sporazumi pripadla Italiji, cona B STO pa Jugoslaviji, pri čemer sta si kopno te cone razdelili republiki Slovenija in Hrvaška, danes samostojni državi. Na Slovenijo je pripadlo 47,6 odstotka, na Hrvaško pa 52,4 odstotka od skupno 516 kvadratnih kilometrov ozemlja.

To formulo delitve bi po Kacinovem mnenju lahko uporabili tudi pri razdelitvi akvatorija te cone, ki je skupaj obsegal 786 kvadratnih kilometrov morja. Sloveniji bi tako pripadlo 374 kvadratnih kilometrov morja. Evropski poslanec je pri tem še poudaril, da je cono B STO dobila Jugoslavija, ne današnji Slovenija in Hrvaška, in da morje ni bilo nikoli razdeljeno. "To pa je zdaj mogoče razdeliti ob 'zdravi logiki' in upoštevanju načela pravičnosti," je prepričan.

Podobna razmejitev je bila v propadlem sporazumu
Predlog Kacina je pravzaprav zelo podoben sporazumu Drnovšek-Račan, le da bi bil "vodni dimnik", ki ga je predvideval ta sporazum, slovensko teritorialno morje, ne pa mednarodne vode. Toda po drugi strani so mogoče številne različice, kako bi določili mejo; lahko bi bil Piranski zaliv tudi v celoti slovenski, ali pa bi bil razdeljen na pol - bistvo je, da bi Slovenija imela omenjenih 47,6 odstotka omenjenega akvatorija, poudarja Kacin.

Po njegovih besedah ta predlog govori o vsebinskih rešitvah in ne nasprotuje posredovalnemu procesu, ki ga vodi evropski komisar Rehn. Na tej ravni se išče rešitev glede okvira, kako se bo spor reševal, ta predlog pa ponuja možnost, kakšna bi lahko bila rešitev, je dodal.

"Dve zreli državi, ki se pripravljata na to, da bosta sodelovali znotraj EU-ja, se lahko vedno dogovorita kar koli, le da to ne gre na škodo tretjega. In tukaj ne gre za škodo tretjega," je še prepričan Kacin.

Peterle zavrača govorjenje o "slovenskem egoizmu"
Na to, da ne potrebujemo pritiska, ampak k rezultatom usmerjen dialog, pa je evropski poslanec Lojze Peterle spomnil predsednika Odbora za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu Jacka Saryusz-Wolska. Saryusz-Wolsk je namreč na nemškem radiu WDR govoril o "slovenskem egoizmu" v sporu med Hrvaško in Slovenijo.

Peterle je predsednika odbora opozoril na pred mesecem dni sprejeto "Poročilo o napredku Hrvaške 2008", kjer je Evropski parlament sprejel pozicijo Evropske komisije, ki pravi, da mora biti mejni spor med državama rešen v okviru pristopnega procesa Hrvaške v EU. Po njegovih besedah tudi komisar Rehna javno izraža mnenje, da je to evropski in ne več le bilateralen problem.

Prav zato Peterle odločno zavrača govor Wolskega o "egoistični Sloveniji" in je dejal, da lahko našteje veliko egoističnih potez Hrvaške, kot je bila na primer njihova enostranska razglasitev ekološko-ribolovne cone, ki je postala nato tudi evropsko vprašanje.

A. S.