da Slovenija s tem sporoča, da mednarodnega prava ne sprejema.
Hrvaški predsednik je po srečanju s pripadniki veteranskih združenj policistov dejal, da Hrvaška mednarodno pravo spoštuje, zakaj ga Slovenija ne sprejema, pa bi se morala izreči tudi Evropska unija.
Rudolf: Slovenija "praktično zavrnila" Rehnov predlog
Oglasil se je tudi hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, ki je dejal, da je Slovenija s svojimi dopolnili "praktično zavrnila" Rehnov predlog ter "po vsem sodeč" preprečila Hrvaški, da bo letos končala pogajanja o vstopu v Evropsko unijo. "Z omenjeno potezo se Slovenija ne zoperstavlja le Hrvaški, temveč tudi EU-ju, če hočete pa tudi mednarodni skupnosti, ker preprečuje uresničenje politike širitve Unije, ki jo je svoj čas tudi sama podprla." Dejal je še, da je vprašanje hrvaško-slovenske meje mogoče rešiti v petih minutah ob črni kavi in z dobro politično voljo.
Rudolf je dodal, da bi se lahko v spor vpletle tudi ZDA in da bodo po Rehnu svoje povedali tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Komisija čaka na slovenski odgovor
Pred tem je Evropska komisija je dejala, da formalnega odgovora Slovenije na Rehnov predlog še ni dobila, zato dogajanja v Sloveniji do takrat ne želi komentirati. "Raje bi se vzdržala kakršnih koli nadaljnjih komentarjev glede te zadeve, saj od slovenske vlade še nismo prejeli formalnega odgovora," je Kristina Nagy, predstavnica evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, odgovorila na vprašanje, ali je Rehnov predlog res zadnji, saj je slovenski premier Borut Pahor v torek dejal, da Slovenija predloga komisije ne bo sprejela, če dopolnila, bistvena za vitalne interese Slovenije, ne bodo upoštevana.
Ob tem je Nagyjeva še enkrat ponovila stališče komisije: "To je zadnji kompromisni predlog, Evropska komisija je vložila veliko napora in prožnosti pri iskanju rešitev. A kar je pomembno, je dogovor med stranema, to je cilj te vaje."
Dopolnila, ki jih predlaga Slovenija:
- v svežnju se rešujejo meja na kopnem, meja na morju in stik ozemeljskih voda z odprtim morjem;
- meja se presoja po obeh načelih pravičnosti (equity in ex aequo et bono);
- Slovenija odpravi blokado pogajanj EU-ja s Hrvaško, ko sporazum ratificirata parlamenta obeh držav;
- Slovenija in Hrvaška določita dva arbitra, predsednika sodišča določi Evropska komisija, ta pa nato še dva člana;
- v sporazumu ostane možnost mediacije, če državi prekineta proces arbitraže ali če se medtem sami dogovorita o kakšni drugi rešitvi spora.
Sanader: Dopolnila ne pridejo v poštev
Hrvaški premier Ivo Sanader je po sprejetju slovenskih dopolnil na Rehnov predlog zatrdil, da spremembe ne pridejo v poštev in da naj Slovenija predlog sprejme brez dopolnil.
Dodal je, da je mejo treba določiti in da bodo to storili arbitri, trije sodniki Meddržavnega sodišča v Haagu ter po eden iz Slovenije in Hrvaške. Napovedal je še, da bo Hrvaška zahtevo po spreminjanju Rehnovega predloga zavrnila. "Če Slovenija predloga, kakršen je, ne bo sprejela, bo s tem potrdila, da ji ni mar za evropska načela. Potem se bo treba drugače pogovarjati," je dejal Ivo Sanader.
"Novo slovensko izsiljevanje Bruslja"
Hrvaški mediji poudarjajo, da gre za novo slovensko izsiljevanje Bruslja in evropskega komisarja Ollija Rehna, poroča Radio Slovenija. Hrvaški politiki vseskozi zatrjujejo, da je bil najnovejši Rehnov predlog v Bruslju predstavljen kot dokončen in da o njem pogajanja niso več mogoča.
Kako se bo razpletlo?
Kot je znano, je Hrvaška Rehnov predlog brez dopolnil sprejela že pretekli teden, Slovenija pa naj bi z nekateri dopolnili na Rehnov kompromisni predlog odgovor v Bruselj poslala konec tedna. Nato naj bi se v Bruslju srečale vse vpletene strani, Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija ter predsedujoča trojka EU-ja - Francija, Češka in Švedska.
A. M./A. P.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje