Italija in Evropska komisija si bosta v prihodnjih dneh še naprej prizadevali za zbližanje stališč do spornega italijanskega proračunskega načrta za prihodnje leto, pa se glasi sporočilo komisije po srečanju.

Drugi najvišji javni dolg v EU-ju
Evropska komisija je prejšnji teden potrdila negativno oceno italijanskega proračunskega načrta za prihodnje leto in presodila, da je utemeljen postopek zaradi čezmernega javnega dolga, ki v skrajnem primeru predvideva finančno kazen. Italijanski javni dolg je za grškim drugi najvišji v EU-ju in eden najvišjih na svetu. Tako visok dolg terja fiskalno previdnost, ne pa dodatnega zadolževanja, ki ga načrtuje italijanska vlada, je bil pred dnevi v Bruslju kritičen Dombrovskis.

Tretje največje gospodarstvo v evrskem območju je lani imelo javni dolg v vrednosti 131,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po bruseljskih izračunih 37.000 evrov na prebivalca. Tudi v prihodnjih dveh letih naj se dolg ne bi zmanjšal.

Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila država pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako. Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP-ja.

Rim vztraja pri krepitvi porabe
Italijanska vlada, ki jo sestavljata skrajno desna Liga in evroskeptično Gibanje petih zvezd, vztraja pri krepitvi porabe kot načinu za nujen vnovičen zagon gospodarske rasti in spopad s socialnimi neenakostmi ter poziva k prožnosti zaradi izjemnih okoliščin, kot so smrtonosne vremenske ujme in zrušenje viadukta v Genovi.