Hrvaški spletni portal dnevnik.hr poroča, da naj bi Sanader ob novem predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna za reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško še enkrat ponovil, da ne bodo odstopili Sloveniji niti centimetra ozemlja, vendar bodo zagotovo postali polnopravna članica Evropske unije kljub trenutni slovenski blokadi.

"To niso načela, na katerih temelji Evropska unija ali načela evropskih integracij. Če je naša naloga, da tolmačimo evropska načela, bomo to storili, a površnih ocen ne bomo sprejemali," je bil odločen Sanader, ki je povedal še, da bo Slovenija zagotovo sprejela Rehnov predlog. Sanader je prepričan, da je predlog, ki ga je hrvaški sabor potrdil v petek, dober tudi za Slovenijo, saj jim ponuja izhod iz zagate, v kateri so se znašli. Sloveniji je priporočal še, naj pusti petim arbitražnim sodnikom, da opravijo svoje delo, in naj dopusti Hrvaški, da postane članica EU-ja.

Sanader: Slovenci naj letujejo na Hrvaškem
"Pogajanja z Unijo bi lahko končali že konca leta oz. mesec ali dva pozneje ter najpozneje v začetku leta 2011 postali polnopravna članica. Tam nas pričakujejo, saj smo že od samega začetka del evropskega civilizacijskega kroga," je povedal Sanader in ob tem slovenske turiste pozval, naj kljub vsem težavam še vedno letujejo na Hrvaškem.

Žbogar zavrača obtožbe o slabi diplomaciji
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je že prejšnji teden zavrnil obtožbe, da je zadnji Rehnov predlog za Slovenijo slab in da je rezultat nezadovoljivega delovanja slovenske diplomacije. "Lobirali smo kot še nikoli, zdaj pa se moramo o Rehnovem predlogu odločiti," je Žbogar povedal za RTV Slovenija in tako zavrnil očitke Janeza Janše in Dimitrija Rupla, da je Slovenija zaradi diplomatske nedejavnosti v evropskih prestolnicah dobila slab predlog, ki bi ga morala zavrniti.

Na potezi slovenska politika, ki secira Rehnov predlog
Jasno je, da Slovenija Rehnovega sporazumnega predloga ne bo podprla brezpogojno, ampak bo skušala uveljaviti nekatere svoje zahteve. Za Slovenijo so sporne predvsem tri točke, in sicer ta, da Slovenija ne bi imela stika z odprtim morjem, da se namesto skupnega predvideva ločeno reševanje kopenske in morske meje ter da je namesto načela pravičnosti omenjena uporaba mednarodnega prava. Pod drobnogledom je tudi sestava arbitražne skupine in določila glede časa, ko začne sporazum veljati.

Zdaj se slovenska politika ob pomoči domačih in tujih pravnikov ukvarja z oblikovanjem dopolnil k Rehnovemu predlogu, po zagotovilih premierja Boruta Pahorja pa naj bi odgovor v Bruselj poslali do konca tedna. Ključen bo tudi torkov sestanek predsednikov parlamentarnih strank, kjer bo postalo jasno, koliko in kakšna dopolnila bo imela Slovenija na Rehnov predlog. Premier Pahor opozarja, da dopolnil ne sme biti preveč, saj bi se tako lahko zgodilo, da bi Evropska komisija upoštevala tista, ki so za Slovenijo manj pomembna.

B. T.