"Predvsem smo proti temu, da odhajajoča Evropska komisija o tem odloča (...) s tem bi se morala ukvarjati prihodnja komisija," je poudaril Šarec, ki je povedal, da so se o tem pogovarjali tudi ob robu tokratnega vrha EU-ja v Bruslju, ni pa želel razkriti, s kom se je pogovarjal.

"Naše stališče je jasno – da ne smemo ravnati politično," je znova poudaril. Na vprašanje, ali ima informacije, da bo komisija ravnala "politično", pa je odgovoril: "Nimamo nobenih posebnih informacij, ampak slišimo tudi mi marsikaj." O dilemi, kaj je politično sprejemljivo in kaj politično nesprejemljivo, je Šarec dejal, da je politično sprejemljivo tisto, kar je dobro za varnost, za obrambo evropskih meja in kar spoštuje vladavino prava.

Komisija je obravnavo preložila že dvakrat, z 2. na 16. oktober in s 16. na 22. oktober.
Vnovične preložitve po neuradnih informacijah ni pričakovati. Krožijo pa neuradne informacije, da bo Junckerjeva komisija oceno pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen objavila v torek v Strasbourgu, torej tik pred iztekom mandata.

Oceno naj bi objavila v obliki sporočila, ki naj bi vključevalo podroben opis izpolnjevanja meril. Pričakuje se pozitivna ocena. Komisija naj bi tudi jasno povedala, da je zadeva zanjo končana in da se k temu vprašanju ne bo več vračala. V komisiji so na vprašanja v povezavi s časovnim in vsebinskim vidikom odločitve glede Hrvaške in schengena dejali le, da je dnevni red kolegija vselej naznanjen dan prej, potem ko ga dorečejo vodje kabinetov komisarjev. Dokončna in uradna potrditev se tako pričakuje v ponedeljek.

Končno odločitev o vstopu v schengen sprejmejo članice – kar nekaj jih je skeptičnih

Sicer pa v komisiji na splošno pravijo, da njihova prizadevanja, da bi čim prej uspešno končali vso schengensko evalvacijo, napredujejo dobro. Ponavljajo tudi stališče, da bi Hrvaška morala postati polnopravna članica schengena, ko izpolni pogoje za to. Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, sicer sprejmejo članice EU-ja s soglasjem. Po neuradnih napovedih zelene luči za vstop Hrvaške v schengen ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Skeptičnih naj bi bilo več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija.

Ključni pri tem so migracijski in varnostni izzivi, zaradi katerih več članic Unije, med njimi Nemčija, Francija in Avstrija, še vedno izvaja nadzor na notranjih mejah v schengenu. Dokler se ne zagotovi normalno delovanje schengena, tudi ni pričakovati njegovega širjenja. Romunija in Bolgarija kljub pozitivni oceni komisije na vstop v schengen zaman čakata že več kot osem let. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Šest evroposlancev: O sprejemu Hrvaške v schengen naj odloči nova komisija

Že dopoldne je šest slovenskih evroposlancev pozvalo, naj odločitev o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje sprejme nova Evropska komisija. Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) so v skupnem pozivu poudarili, da je popolnoma nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi takšno strateško odločitev sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času.

Ob tem so poudarili, da mora komisija o ustreznosti vstopa Hrvaške v schengensko območje odločiti na podlagi objektivne strokovne ocene tehnične in varnostne usposobljenosti in v primeru najmanjšega suma o neusposobljenosti Hrvaške izdati temu ustrezno mnenje.

Evropska komisija mora po njihovem mnenju prav tako zagotoviti, da ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da ocenjevanje sposobnosti Hrvaške za varovanje zunanje meje EU-ja temelji na strokovnih, ne pa političnih merilih.

Vstop Hrvaške sicer v interesu vseh

Poslanci so v pozivu sicer poudarili, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v interesu vseh, saj se zavedajo prednosti tovrstne vključitve, tako za Slovenijo kot tudi za EU, hkrati pa njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU-ju.

Po njihovem mnenju obstajajo zelo resni zadržki glede tehnične in pravne usposobljenosti Hrvaške za izvajanje in varovanje schengenskega območja, kot tudi glede njene skladnosti s pravnimi standardi EU-ja, zlasti kar zadeva spoštovanje in izvajanje mednarodnih sporazumov in sodb.

Hrvaška ima privilegiran dostop do informacij

"Globoko smo tudi zaskrbljeni nad izjavami nekaterih medijskih hiš in predstavnikov hrvaške vlade, ki vzbujajo resna vprašanja o njihovem privilegiranem dostopu do informacij in resen dvom o transparentnosti, neodvisnosti in strokovnosti postopkov," so opozorili.

Poslanci so poziv naslovili na predsednika Evropske komisije (EK) Jean-Clauda Junckerja, njegovo naslednico Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska in njegovega naslednika Charlesa Michela.

Evropska komisija naj bi vprašanje, ali Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje, obravnavala prihodnji torek. Pred tem je bila ta točka že dvakrat na dnevnem redu kolegija komisarjev, 2. in 16. oktobra, a so jo preložili.

Resni dvomi o komisiji v odhodu

"Želimo, da bi bila odločitev Evropske komisije korektna, da bi Hrvaška res izpolnjevala merila," je novinarjem ob robu brifinga pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta pojasnila pobudnica skupnega poziva Ljudmila Novak. "Pojavlja se resen dvom, kako Evropska komisija v odhodu deluje glede spoštovanja kriterijev," pa je dejala Tanja Fajon, ki je poročevalka za reformo schengena še iz prejšnje sestave parlamenta. "Seveda je Sloveniji v interesu, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje. Ampak mi si želimo, da je to verodostojen proces, da gre za izpolnjevanje objektivnih tehničnih kriterijev," je poudarila. Dodala je, da se trenutno ob vsem, kar se je dogajalo v preteklih mesecih, ne zdi, da ima Juncker resnično ambicije, da bi ta proces tudi dokončal.

Irena Joveva je omenila, da je hrvaški premier Andrej Plenković večkrat dejal, da je že odločeno in da bo Hrvaška dobila zeleno luč, kar po njenem mnenju vzbuja dvom o strokovnosti odločitve. "Pozivamo, naj bo odločitev strokovna, naj temelji na objektivnih ocenah in da ne bo nobenega dvoma, da je bilo to kakor koli politično," je povedala.

"Slovencem nam je zagotovo v interesu, da Hrvaška vstopi v schengen, vendar mora vstopiti takšna, da bo znala varovati svoje meje in da bo izpolnila vse pogoje," pa je izpostavil Franc Bogovič. "Kar se dogaja v BiH-u, nas jasno opozarja, da potrebujemo neprepustno in trdno mejo, kajti migrantski izziv je zelo velik," je dodal.

Podobno je poudaril tudi Klemen Grošelj. "V primeru Hrvaške si ne želimo, da bi bila na podlagi političnih pritiskov ali ocen znotraj Evropske komisije pripuščena v schengen, pri tem pa bi imela porozne meje, kot jih ima zdaj," je dejal. Pojasnil je še, da sogovornike v Evropi s pismom opozarjajo, da gre za razkorak med realnim stanjem na terenu in ocenjevanjem tehničnih pogojev.

Zakaj se niso združili vsi slovenski evroposlanci?

Več parlamentarcev je izrazilo obžalovanje, ker se pobudi niso pridružili vsi slovenski evroposlanci. Na vprašanje, ali sta ji poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) in poslanec Milan Zver (EPP/SDS), ki poziva nista podpisala, pojasnila svojo odločitev, je Novakova odgovorila nikalno. "Dobili smo samo obvestilo, da sta se odločila, da tega ne podpišeta," je dejala. Bogovič je na vprašanje, ali ni nenavadno, da slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke niso stopili skupaj, odgovoril, da se vsak poslanec odloča po svoji vesti.