Oba najmočnejša voditelja evroobmočja sta po torkovem srečanju v Parizu izrazila željo po vzpostavitvi "prave gospodarske vlade območja evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra. To je bila sicer že dalj časa želja francoskega predsednika Sarkozyja.

Po njunem predlogu bi se to novo telo sešlo dvakrat na leto, če bi bilo treba, pa tudi večkrat, voditelji pa bi za mandat dveh let in pol izvolili tudi predsednika. Merklova in Sarkozy sta si zamislila, da bi novo telo, ki naj bi prispevalo k tesnejši koordinaciji gospodarskih in javnofinančnih politik v območju evra, v prvem mandatu vodil Van Rompuy, ki predseduje Evropskemu svetu, telesu, ki ga sestavljajo voditelji sedemindvajseterice.

Van Rompuy je že v preteklih mesecih neformalno vodil izredna zasedanja voditeljev evroskupine, ko so ti sprejemali odločitve v povezavi z reševanjem dolžniških težav ranljivih članic evrskega območja in stabilizacijo skupne evropske valute. Na podlagi torkovih pogovorov v Parizu sta se voditelja v pismu Van Rompuyu zavzela tudi za institucionalno krepitev evroskupine oz. telesa, ki ga sestavljajo finančni ministri članic območja evra.

Tudi za začasno prekinitev izplačil
Merklova in Sarkozy sta obnovila tudi zavezo po nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja v okviru obstoječega pravnega reda EU-ja. Med drugim sta se v pismu Van Rompuyu zavzela tudi za začasno prekinitev izplačil sredstev EU-ja tistim članicam evrskega območja, ki ne bodo znižale javnofinančnega primanjkljaja v skladu z okrepljenim postopkom za odpravljanje presežnih primanjkljajev.

V okviru pogajanj za prihodnji večletni finančni okvir EU-ja naj bi v pravila za izplačevanje evropskih sredstev vključili tudi določila, da morajo strukturna in kohezijska sredstva podpirati nujne strukturne reforme za krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti v območju skupne valute, še posebej v članicah, ki so v javnofinančnih in gospodarskih težavah.

Nadzorno vlogo naj bi po njunih zamislih izvajala Evropska komisija, ta pa naj bi sodelovala tudi pri izbiri in izvajanju projektov, ki so financirani s sredstvi iz bruseljske blagajne. Neporabljena sredstva EU-ja naj bi se zbirala v posebnem skladu za rast in konkurenčnost, ki bi ga prav tako upravljala komisija.

Razprave še jeseni
Sarkozy in Merklova sta se zavzela tudi za to, da bi se vseh 17 držav evrskega območja do prihodnjega poletja k uravnoteženim javnim financam in omejitvi javnega dolga zavezalo tudi v svojih ustavah. Predlagala sta tudi oblikovanje neke oblike davka na finančne transakcije, finančni ministri EU-ja pa naj bi o tem razpravljali še to jesen.

V Evropski komisiji so danes izrazili željo, da Nemčija in Francija v najkrajšem mogočem času podrobneje razdelata omenjene predloge. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn sta že v torek zvečer pozdravila načelne predloge Merklove in Sarkozyja. Kot sta zapisala v skupni izjavi, gre za "dobrodošel korak naprej v skupnih prizadevanjih za okrepitev gospodarskega upravljanja v območju evra" in "pomemben prispevek političnih vodstev obeh največjih držav območja evra".

Pozdravila sta tudi predloge po oblikovanju davka na finančne transakcije, ki ga je v predlogu naslednjega večletnega finančnega okvirja EU-ja omenila že tudi komisija. Po Barrosovih in Rehnovih navedbah gre za ključni instrument, ki bo omogočil, da finančni sektor da svoj pošten prispevek k javnim financam. Komisija bo predloge glede tega predstavila v kratkem.

Pričakovano so svoje nasprotovanje davku na finančne transakcije znova izrazili v finančnem sektorju, kjer mu že ves čas nasprotujejo, še posebej če ne gre za dogovor na svetovni ravni, ki bi preprečil beg kapitala v davčne sisteme, kjer davka ne bi uvedli. Opozarjajo tudi na negativne posledice davka na nekatere funkcije finančnega sektorja, ki so pomembne za gospodarstvo.

Slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je za TV Dnevnik koncept označil kot poskus v pravo smer. "Ali se bo tudi tako realiziral, kot je zdaj v grobih črtah zarisano, je po mojem še prezgodaj reči, ker je še veliko neznank v dokončno ureditev tega koncepta," je dodal.

Kaj pa predlog za spremembo ustave, da bi v njej zapisali, da morajo biti proračuni vzdržni, uravnoteženi? "No, če bo pisalo, da morajo biti v nekem razumnem evropskem ciklusu v povprečju uravnoteženi, če pa bi to zahtevalo vsakoletna enaka stanja javnih financ glede na različna gibanja ekonomskih kategorij, bi bilo pa to lahko kontraproduktivno."