"Širitev lahko prinese ogromne koristi tako tej regiji kot celotni Evropi in pomaga zagotoviti stabilno, uspešno in mirno celino," je poudaril Sassoli.

Tempo širitve bo sicer odvisen od izpolnjevanja pristopnih pogojev, je spomnil in dodal, da mora še vsaka od držav v regiji izvesti zahtevane reforme. "A obenem mora tudi Evropska unija držati svoje obljube in prepoznati napredek," je dodal.

Za članstvo v EU si sicer prizadeva šest držav Zahodnega Balkana. Pristopna pogajanja s Srbijo in Črno goro že potekajo, Albanija in Severna Makedonija imata uradno status držav kandidatk, Kosovo in BiH pa sta za zdaj potencialni državi kandidatki, saj ju na poti v EU čaka še največ dela.

Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo blokira Bolgarija zaradi spora glede skupne zgodovine obeh držav, saj uradna Sofija ne priznava makedonskega jezika kot lastne entitete, ampak le kot narečje bolgarščine. Posledično se ne začnejo tudi pogajanja z Albanijo.

Opozorila glede spremembe pozicij moči

Več držav – vključno s Slovenijo, ki je pospešitev evropske integracije Zahodnega Balkana uvrstila med prednostne naloge svojega prihajajočega predsedovanja Svetu EU-ja – svari, da zastoj pri približevanju teh držav Uniji odpira prostor za krepitev vpliva Rusije, Kitajske in Turčije v regiji.

Opozarjajo tudi, da bo pomanjkanje napredka v odnosu z EU-jem vodilo v zastoj pri izvajanju reform v smeri več demokracije in pravne države.