Avstrijsko veleposlaništvo v Evropski uniji prihodnji teden organizira že drugi sestanek jedrnih držav Evropske unije, ki jih je begunska kriza najbolj prizadela, govorili pa bodo tudi o sprejemu beguncev neposredno iz Turčije. Sestanek je sklical avstrijski kancler Werner Faymann, med drugimi pa naj bi se ga udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

"Zadovoljen sem, ker vabila nismo dobili. Ker gre za države, ki so najbolj obremenjene z begunci in so dobile največ prošenj za azil. Avstrija ima na primer 100 tisoč vlog za azil, da ne govorimo o Nemčiji," slovenski zunanji minister miri domačo javnost, da se ne vzpostavlja "minischengen".

"Slovenija ni ciljna država"
"Vabilo na takšno srečanje bi pomenilo, da imamo na tisoče vlog za pridobitev statusa begunca. Slovenija ostaja tranzitna država na tej begunsko-migrantski poti. Vloženih je bilo okoli 100 prošenj za azil in še od teh stotih vlog so se številni "izgubili". Slovenija ni ciljna država za begunce oz. migrante. Zato tudi ni nobenega razloga, da bi dobili to vabilo," je Erjavec še dodatno obrazložil v Odmevih na TV Slovenija.

EU ali pa Evropa nacionalizma
"Alternativa Evropski uniji bi bila Evropa nacionalizma, Evropa meja in ograj. To bi bilo grozljivo, ker je taka Evropa v preteklosti že večkrat vodila v katastrofo," opozarja predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, medtem ko je usoda tako schengena kot EU-ja postavljena pod vprašaj.

"Temu se moramo skušati izogniti, ker bi bile posledice dramatične. EU je v nevarnosti in nihče ne more reči, ali bo Unija čez 10 let še obstajala. Če si jo bomo želeli, se bomo morali zanjo zelo boriti," je povedal za Die Welt.

Rekorden begunski val traja že mesece, število prosilcev za azil je samo v Nemčiji letos preseglo milijon, EU pa še vedno išče pravi odgovor na ta največji izziv po drugi svetovni vojni. V Evropskem parlamentu svarijo, da je pod vprašajem prihodnost Unije, tudi oblikovanje neke vrste minischengena se nekaterim zdi realna nevarnost.

Kot je pred novinarji v Bruslju priznal Schulz, v vsej svoji politični karieri še ni imel tako močnega občutka kot zdaj, da je v nevarnosti prihodnost Evropske unije. Kot je posvaril, obstajajo močne sile, ki skušajo Unijo razbiti, ki na izzive 21. stoletja, med katerimi je zagotovo priseljevanje, "ne želijo dati evropskega, ampak nacionalni odgovor". "Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj." Kot opozarja Schulz, smo v zelo nevarnem obdobju, najnevarnejšem po koncu druge svetovne vojne. Begunska kriza je namreč razkrila "desolidarizacijo" med državami EU-ja, brezpogojne volje za iskanje skupnih rešitev ni več videti.

Schulz sicer zavrača zamisel o postavitvi zgornje meje števila pribežnikov, ki lahko pridejo v Evropo. "Razprava o zgornji meji nas ne pomakne naprej. Kaj se zgodi, ko je meja postavljena na en milijon, pa se na meji pojavi milijon in prvi otrok? Ga pošljemo nazaj, ker smo kvoto že dosegli? Kar je jasno, je, da moramo bolje zaščititi zunanje meje EU-ja. To je naloga za vse. A kar ne bo delovalo, je postavljanje zidov in ograj znotraj Evrope. To bo škodilo nam vsem, poleg tega pa je nesmiselno."

Brez enotnega odgovora
Evropi nikakor ne uspeva enotno odgovoriti na izzive begunske krize. Od tolikokrat omenjenih "hotspotov" v Italiji in Grčiji delujeta le dva, premestitev beguncev med državami članicami EU-ja ne zaživi - od dogovorjenih 160.000 so jih do zdaj premestili približno 200 -, Slovaška in Madžarska sta zaradi t. i. kvot celo vložili tožbi na Sodišču EU-ja, zunanja schengenska meja na grških otokih pa ni še niti približno pod nadzorom.

Zaradi teh in drugih težav sta se v zadnjem času, še posebej pa po terorističnih napadih v Parizu, kot skrajni možnosti omenjali celo ustanovitev nekakšnega minischengena peščice držav, kot so Nemčija, Avstrija in države Beneluksa, in pa izključitev "neposlušne" Grčije iz schengena, ki je - vsaj do pred dnevi - zavračala pomoč EU-ja pri nadzoru meje in registraciji prebežnikov.

Vzpostavitev minischengena se Schulzu, socialdemokratu iz Nemčije, sicer ne zdi niti politično smiselna niti tehnično izvedljiva, če bi ga ustanovili, pa bi predstavljal veliko nevarnost. Kot je poudaril, schengenski sporazum vračanja sistematičnega nadzora na notranje meje ne predvideva, izključitev ene izmed članic pa bi bila mogoče le s soglasjem vseh, torej s privolitvijo te države.

Vrnitev sistematičnega nadzora na meje bi med drugim na stotisoče ljudem onemogočila vsakodnevno odhajanje na delo v sosednjo državo in povzročila nepredstavljive kolone tovornjakov, ki po Evropi prevažajo hrano in drugo blago. V tednu dni bi izbruhnili protesti, med protestniki pa bi bili celo tisti, ki zdaj zahtevajo vračanje mejnih kontrol, je ponazoril.

Evropski poslanci zaskrbljeni
A evropski poslanci iz Slovenije niso niti približno tako prepričani, da se nam "minischengena" ni treba bati. Romana Tomc (SDS), se tako boji, da utegnemo v EU-ju izgubiti svoboščine, ki smo si jih tako želeli. "Če ne bomo zagotovili, da bodo članice schengena spoštovale pravila igre, potem tudi prostega pretoka ljudi več ne bo," je posvarila. Milan Zver (SDS) opozarja, da "Evropa še nikoli ni bila tako ranljiva, kot je zdaj", medtem ko Lojze Peterle (NSi) o minischengenu pravi, da si ga ne želi, ga pa ne izključuje. "Če nekaj ne deluje, se bodo nekateri pač dogovorili za alternativo, ki bo delovala," meni.

Podobnega mnenja je Tanja Fajon (S&D/SD), ki priznava, da jo skrbi, ko vsak dan gleda neuspešno odzivanje evropskih voditeljev, "ki zelo neodgovorno pred kamerami sprejemajo rešitve, doma pa delajo nacionalno politiko". Kot ocenjuje, "je pogovor o minischengenu lahko realnost, če se evropske države ne bodo zavedele, da gre za skupen problem, ne le problem držav z zunanjo mejo".

V Evropskem parlamentu so sicer odločno in soglasno - če odmislimo skrajno desne evroskeptike - proti poseganju v območje prostega gibanja na način "izbiranja in mešanja" določenih držav ter poudarjajo, da je pravi odgovor drugje - v več Evrope, zaščiti zunanjih meja in solidarni porazdelitvi bremen med članicami EU-ja.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.