"Pomembno je, da se sankcijam pridruži čim večje število držav, ker je to poleg dobave orožja instrument, ki najbolj pomaga Ukrajini, da si sama izbira prihodnost ter brani svojo neodvisnost in ozemeljsko celovitost," je Scholz dejal po srečanju s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem.

Poudaril je, da je "samo po sebi razumljivo, da Nemčija podpira Srbijo v procesu pristopanja k Evropski uniji". Ob tem je dejal, da bo znova vzpostavil berlinski proces, v okviru katerega s številnimi partnerji poskušajo pospešiti proces pristopanja držav Zahodnega Balkana k EU-ju.

Vučić pa je dejal, da je Scholz na "odločen in oster način zahteval od Srbije, da se priključi sankcijam proti Rusiji," on pa, da je Scholza obvestil o "položaju in specifičnih okoliščinah glede Kosova, tradicionalnih odnosih Srbije z Rusijo, pa tudi o energetiki in prihajajoči zimi".

"Povedal sem mu, kaj vse iz bruseljskega sporazuma ni bilo izpolnjeno, a sem razumel sporočilo nemškega kanclerja, ki je dejal, da je pomembno napraviti nekaj majhnih korakov, da bi nekega dne prišli do večjega uspeha v iskanju rešitev. V skladu s tem bomo dali vse od sebe, da dosežemo napredek v odnosih s Prištino," je poudaril Vučić.

Scholz v Prištini pozval k medsebojnemu priznanju Kosova in Srbije

Nemčija si po najboljših močeh prizadeva pomagati državam Zahodnemu Balkanu za vključitev v Evropsko unijo, je med obiskom v Prištini, kjer je začel balkansko turnejo, dejal Scholz in poudaril, da je to prioriteta njegove vlade.

Ob tem je na novinarski konferenci skupaj s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem dejal, da si Nemčija prizadeva, da bi svoje evropske partnerje prepričala, da Kosovo izpolnjuje zahteve za liberalizacijo vizumov.

Kosovo bo za članstvo v Evropski uniji zaprosilo do konca tega leta, je po današnjem srečanju dejal Kurti in zaprosil za pomoč Nemčije pri evropskih integracijah. Scholz je poudaril, da se mora kosovsko-srbski dialog predtem končati z medsebojnim priznanjem, poročajo tuje agencije.

"Končni sporazum mora rešiti tudi vprašanje priznanja Kosova, ker je nepredstavljivo, da dve državi, ki se ne priznavata, postaneta del EU-ja," je dejal Scholz in poudaril, da je evropska perspektiva Kosova odvisna tudi od rezultatov dialoga s Srbijo.

Vprašanje normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo je v tem trenutku, ko poteka vojna v Ukrajini, postalo še pomembnejše, ker bi končni sporazum med obema stranema po njegovem mnenju prispeval tudi k regionalni stabilnosti. "Konstruktivni pristop k dialogu je v interesu vseh državljanov Kosova. Politični sporazum med dvema državama je pomemben pogoj za naložbe, delovna mesta in s tem tudi za perspektivo mladih na Kosovu," je dejal.

Scholz bo v dveh dneh obiskal več balkanskih držav. Po Prištini je odšel v Beograd, kjer je po poročanju portala blic.rs odločno in jasno zahteval, da tudi Srbija uvede sankcije proti Rusiji.

Nato bo odšel v Grčijo na večerjo s predstavniki 12-državnega regionalnega telesa SEECP. V soboto bo obiskal Severno Makedonijo in Bolgarijo.

Scholzeva vlada je ob nastopu mandata decembra lani poudarila, da je priključitev Zahodnega Balkana k EU-ju ena od zunanjepolitičnih prioritet. "Regije v srcu Evrope ne bomo predali moskovskemu vplivu," je marca med obiskom Zahodnega Balkana dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Grški premier Kiriakos Micotakis je pred srečanjem SEECP-ja za Politico dejal, da bi morala Evropska unija šestim državam Zahodnega Balkana ponuditi možnost vstop do leta 2033. Vrh EU- Zahodni Balkan je predviden za 23. junij. "Moje sporočilo je jasno: v skladu s postavljenimi merili ponudimo integracijo vseh držav Zahodnega Balkana v EU leta 2033 – to je ambiciozna, a dosegljiva časovnica."