"Ekonomske razmere nas vse skrbijo, potrebujemo rast, rast pa ima za predpogoj investicije," je dejal. Vlagateljem je treba ponuditi okvir, ki nudi gotovost, zaradi česar je bančna unija v našem skupnem interesu, je prepričan.
"Vem, da imajo ljudje v Sloveniji občutek, da so morali veliko plačati za neodgovorne špekulacije, ampak to je občutek po vsej Evropi," je še dejal. EU mora zato poiskati izhod iz položaja, v kateri velika podjetja ne plačujejo davkov, če pa ustvarijo velike izgube, morajo zanje plačevati davkoplačevalci.

Sporočilo ob dogajanju v Ukrajini
Med obiskom želi Schulz predati tudi politično sporočilo, ki se nanaša na nedavno dogajanje v Ukrajini. "Ne smemo pozabiti, da so ljudje na trgu Majdan umirali z evropsko zastavo v rokah. Svojih evropskih dosežkov ne smemo jemati za samoumevne, zanje se moramo boriti vsak dan," je dejal.

Ob bližajočih se evropskih volitvah, ki jih zaznamuje vse nižja volilna udeležba, je menil, da bo tokrat pomembno vlogo odigral tudi nov način izbire predsednika Evropske komisije. Ta je namreč tesno vezan na izid evropskih volitev in predvideva, da parlamentarne politične skupine imenujejo svoje kandidate za predsednika komisije.
O imenovanju novega predsednika
Glede postopka imenovanja novega predsednika Evropske komisije sicer priznava vlogo, ki jo pri tem tudi glede na nova pravila odigra Evropski svet, kljub temu pa poudarja, da so določila zelo jasna - svet po posvetovanju s parlamentom predlaga kandidata s kvalificirano večino, pri čemer mora upoštevati izid volitev. "To pomeni, da ima parlament prvo in zadnjo besedo," je Schulz odgovoril na vprašanje, ali se mu glede na vlogo Evropskega sveta pri imenovanju predsednika komisije ne zdi, da je trditev, da ga izvolijo evropski državljani, zavajajoča.

Hkrati je Schulz menil, da to niso edine volitve, kjer se kaže utrujenost volivcev. "Vidimo, da ima parlamentarna demokracija težavo, da vse več državljanov meni, da njihov glas nima nobene vloge," je dejal in poudaril, da nizka volilna udeležba ni samo evropski pojav. "To je poziv za vse nas parlamentarce na različnih ravneh, da razmislimo o razlogih za to," je menil. Po njegovem prepričanju leži vzrok v tem, da državljani mislijo, da "javne institucije ne dohajajo težav", zaradi česar je treba tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni pokazati, da ni tako.

Ljudje se sicer volitev ne udeležujejo, kadar menijo, da njihov glas ne šteje in kadar ne razumejo, kaj se dogaja. Analiza po njegovih besedah kaže, da je ob nižji stopnji izobrazbe tudi volilna udeležba nižja, ob višji stopnji pa višja. "Treba je iti nazaj na ulice, potrkati na vrata in pokazati, da smo tam," je dejal in poudaril izjemen pomen neposrednega stika z volivci.
Poziv na volitve
Volivca, tudi slovenskega, ki ne namerava iti na volitve, bi poskušal o nasprotnem prepričati z argumentom, da EU vpliva na njegov vsakdan. "Če želiš vplivati na usmeritev tistih ljudi, ki neposredno vplivajo na tvoje vsakodnevno življenje, moraš iti na volitve," poziva Schulz.

Med konkretnimi ukrepi Evropskega parlamenta, ki bi lahko nezainteresirane volivce prepričali o oddaji glasu, je izpostavil ukrepe za ureditev razmer v finančnem sektorju, kot sta zmanjšanje bonusov za bankirje in prepoved nekaterih oblik špekulacij na mednarodnih trgih. Izpostavil je še prizadevanja parlamenta za uvedbo davka na finančne transakcije in boj velikih podjetij proti neplačevanju davkov.

Po mnenju Schulza bi se bilo treba v prihodnosti vprašati, kaj bi se dalo narediti bolje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Nato bi se moral EU osredotočiti na resnične izzive - trgovino, podnebne spremembe, izogibanje davkom, migracije, nadzor na mejah, varnost in oskrbo z energijo.

Glede izidov evropskih volitev je Schulz napovedi, da naj bi stranke s skrajne desnice ali levice dobile tretjino sedežev, označil za pretirane. Poslancev tovrstnih strank in evroskeptikov je trenutno v parlamentu približno 90, po Schulzevih pričakovanjih jih bodo po volitvah dobili med 120 in 130, kar je sicer povišanje, a ne tolikšno, da bi lahko "blokirali Evropski parlament".

O izidih volitev v Sloveniji Schulz, ki je tudi kandidat evropskih socialistov (PES) za predsednika Evropske komisije, ni želel ugibati. Kot je namreč poudaril, v Slovenijo prihaja v vlogi predsednika Evropskega parlamenta in ne v okviru volilne kampanje.