O domnevni vsebini dokumenta pa v komisiji pravijo, da je stališče EU-ja do mej v regiji jasno – ničesar ni treba spreminjati. "O tem ne moremo govoriti. Komisija namreč ni prejela tega neuradnega dokumenta in ne pozna njegove vsebine. Vprašanja je tako treba nasloviti na domnevnega pošiljatelja, torej slovenskega premierja, ali na domnevnega prejemnika, predsednika Evropskega sveta," so v komisiji odgovorili na vprašanje STA-ja, ali je komisija dokument prejela, ali je z njim seznanjena in ali podpira njegovo domnevno vsebino.

Govorec komisije Peter Stano je na opoldanskem brifingu komisije znova poudaril: "Zagotovo nismo prejeli in nismo videli takšnega dokumenta niti nismo z njim seznanjeni, zato tega ne bom komentiral."

Sorodna novica Slovenska veleposlanica morala poudariti podporo članstvu BiH-a v EU-ju

Glede domnevne vsebine tega neuradnega dokumenta – mej na Zahodnem Balkanu – pa je stališče EU-ja po govorčevih besedah zelo jasno – ničesar ni treba spreminjati, prizadevati si je treba za regionalno sodelovanje in spravo. To je ideja in logika pristopnega procesa, da se ne zahaja na nevarna področja ter da se drži zakonodaje in načel EU-ja, je še povedal Stano.

Dokončanje razpada Jugoslavije

V Michelovi tiskovni službi so na vprašanja ali oziroma kdaj so dokument prejeli in kako komentirajo njegovo vsebino, doslej povedali le, da prejetja dokumenta ne morejo potrditi.

Portal politicki.ba je poročal, da je Janša Michelu v februarju ali marcu izročil non-paper, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel "dokončanje razpada Jugoslavije". Ta neuradni dokument naj bi govoril o spremembi meja na Zahodnem Balkanu, med drugim o odcepitvi Republike Srbske od BiH-a, pa tudi spremembah meja Črne gore, Severne Makedonije in Albanije.

Janša je o tem na Twitterju dejal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu tako težko februarja ali marca letos kar koli izročil. Ob tem je poudaril, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo EU-ja za države Zahodnega Balkana".

S slovenskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da je edini neuradni dokument, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški dokument s konca lanskega leta.

Zahtevana nujna seja odbora za zunanjo politiko

Poslanska skupina SD-ja zahteva sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na kateri bosta predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša imela priložnost, da odgovorita na vprašanja, ki so se pojavila v javnosti glede različnih interpretacij njunih stališč o mejah na Zahodnem Balkanu, je sporočil poslanec SD-ja Matjaž Nemec.

Za to so se odločili, potem ko so mediji v BiH-u v ponedeljek poročali, da je premier Janša v t. i. non paperju EU kot eno od tem slovenskega predsedovanja EU-ju navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma "dokončanje razpada Jugoslavije". Obstoj tega neuradnega dokumenta sta premier in slovensko zunanje ministrstvo že zanikala, niso pa ga potrdili niti v Bruslju.

Mediji v BiH-u so v ponedeljek poročali tudi, da sta dva člana predsedstva BiH Šefik Džaferović in Željko Komšić za medije v BiH-u potrdila, da je predsednik Pahor med obiskom v Sarajevu 5. marca dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba dokončati razpad Jugoslavije. V neformalnem pogovoru naj bi člane predsedstva BiH tudi vprašal, če se v BiH lahko mirno razidejo. Džaferović in Komšić sta Pahorju odgovorila, da je kaj takega nemogoče, ker menita, da bi to bil uvod v novo vojno, medtem ko se srbski tretji član predsedstva BiH-a Milorad Dodik s tem ni strinjal. Dodik se namreč zavzema za mirno razdružitev BiH-a.

V Pahorjevem uradu so v odzivu na to v ponedeljek poudarili, da je predsednik zagovornik BiH-a in njegove ozemeljske celovitosti ter da redno svari pred idejami o ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. "V tem kontekstu je zaradi zaskrbljenosti pred temi idejami" o tem vprašal vse tri člane predsedstva BiH-a, so pojasnili.

Premier in predsednik naj pojasnita svoja stališča

Nemec je novinarjem v državnem zboru pojasnil, da sklic nujne seje zahtevajo zaradi različnih interpretacij stališč premierja in predsednika, ki ga je sicer Pahor po njegovi oceni že v ponedeljek pojasnil, a si želijo obema dati priložnost, da pojasnita svoje poglede tudi parlamentarnemu odboru, saj na takšne ideje v poslanski skupini SD-ja gledajo z zaskrbljenostjo.

Poudaril je, da ta vprašanja niso pomembna samo za notranjo politiko, ampak predvsem v odnosu do tujih držav in do zunanje politike. Na seji OZP-ja želijo preveriti, ali so se stališča Slovenije do Zahodnega Balkana spremenila in kakšna bo njena politika na jesen, ko bo EU organiziral vrh z državami Zahodnega Balkana v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Prebil: Zakaj drezati v to osje gnezdo?

Polanec LMŠ-ja Nik Prebil je novinarjem v DZ-ju dejal, da so v LMŠ-ju zagovorniki evropskih vrednot in miru v regiji. Odpiranju tako občutljivih tem, kot so meje, nasprotujejo, še posebej ko gre za BiH. Meni, da je težko razumeti, zakaj bi drezali v to osje gnezdo.

Premierju Janši sicer ne verjame, da non paper ne obstaja, iz informacij, ki jih ima iz EU-ja, pa je dokument predsednik Evropskega sveta Charles Michelu prejel, je dejal. V Michelovi tiskovni službi so sicer na vprašanja, ali oziroma kdaj so dokument prejeli in kako komentirajo njegovo vsebino, do zdaj povedali le, da prejetja dokumenta ne morejo potrditi.

Prebil je še napovedal, da bo v sredo na seji OZP-ja zunanjega ministra pozval, da pojasni stališče Slovenije oziroma MZZ-ja, saj da "premier Janša mandata za podajanje takih stališč ni nikoli dobil od tega DZ-ja".

Vatovec: Zunanjepolitični škandal brez primere

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je dejal, da v Levici menijo, da gre za "zunanjepolitični škandal brez primere", saj je daytonski BiH nastal na preštevilnih žrtvah in da so zdajšnje meje posledica zelo krvave vojne. Takšna ideja, da bi se dodatno razkosal BiH, je nepojmljiva. Meni, da se je izkazalo, da predsednik vlade – in tokrat z asistenco predsednika republike – dela škodo ugledu Slovenije ter z non paperjem in izjavo predsednika republike podžiga neki nov nemir na Balkanu, ki ne more nikoli biti produktiven. Takšne izjave se jim v Levici zdijo neprimerne in gredo na roko srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, s katerim sta z Janšo v precej tesnih stikih, je dodal.

Glede tega ali non paper obstaja ali ne, pa je dejal, da je o tem težko soditi in da bo to pokazal čas. Glede na to, da so se te informacije pojavile, tudi demantiji, zelo koordinirani od premierja in predsednika republike, pa meni, "da je v ozadju neka resnica" in da obstaja neka ideja o razkosanju BiH-a, ki je v škodo njenim prebivalcem.

Dodik za mirno razdružitev BiH-a

Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je na izredni novinarski konferenci v Vzhodnem Sarajevu potrdil, da bo vztrajal pri uresničitvi koncepta mirne razdružitve BiH. Dodikove izjave so sledile, potem ko je slovenski predsednik Pahor med nedavnim obiskom v Sarajevu člane predsedstva povprašal o tej možnosti.

Srbski član predsedstva Dodik je novinarjem dejal, da zavrača možnost vojne v BiH, da pa si bo prizadeval za miren razpad države, ki jo formalno vodi. Prepričan je, da se BiH ne more obdržati, ker ni funkcionalna država in da je mirna razdružitev najboljša rešitev, je poročal novičarski portal klix.ba, ki je Dodikov današnji nastop primerjal z novinarskimi konferencami srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Predsedujoči predsedstvu BiH-a Dodik je tudi omenil, da se o mirni razdružitvi BiH-a vse bolj glasno govori tudi v mednarodni skupnosti.

Dodik je menil tudi, da bi morali v BiH-u sesti za mizo, "se dogovoriti za razmejitev in ustanoviti tri države, ki bodo demilitarizirane". Kot drugo možnost je omenil morebitni dogovor o ustanovitvi "nekakšne nove državne skupnosti", ki bo sestavljena iz treh neodvisnih delov, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Prepričan je tudi, da so izgubljeni potenciali povezovanja BiH-a z Evropsko unijo, o katerem je v državi obstajalo vsaj "nekakšno soglasje". Dejal je, da v Bruslju ne obstaja noben resnični interes za širitev EU na Zahodni Balkan ter da BiH nima nobenih realnih možnosti za skorajšnje članstvo.