Križanič je potrdil, da so že narejeni interni izračuni, da pa je želja vodstva finančnih ministrov EU-ja in Evropske centralne banke (ECB), da tega še ne komentirajo, dokler ne bo znana razdelitev pomoči. "Poleg mehanizma, v katerega smo vključeni mi, bo vključen tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in verjetno tudi evropski finančni mehanizem stabilnosti. Tako je prezgodaj soditi, koliko bo to obremenilo naš javni dolg," je pojasnil Križanič.

Znesek 300 milijonov evrov, ki ga je v petek omenil Borut Pahor, je Križanič označil zgolj kot okviren. "To je še preuranjeno, ker je treba najprej videti, koliko bo država potrebovala, da pride spet na normalen trg," je dejal.

Tudi o regulatorjih trga
"Seznanili smo se tudi z delovanjem nadzornikov na trgu vrednostnih papirjev, zavarovalništva s pokojninskimi skladi in pa z bančnim nadzornikom. Izkazalo se je, da so institucionalni pogoji vzpostavljeni, da so personalno popolnjeni in da so začeli delovati. Njihova praksa se bo pokazala že letos," je dejal Križanič.

Zajeziti želijo špekulacije
Ministri so pripravili tudi izhodišča za zasedanje IMF-a in izhodišča za delovanje evropskih držav na G 20. Tu je Križanič poudaril povezave finančnih trgov s trgi surovin, kjer novi sestavljeni vrednostni papirji vodijo v dodatno rast cen surovin.

Tu naj bi se zdaj vzpostavila regulacija, ki bo preprečila pretirano izpostavljanje posameznih vlagateljev na tem trgu in s tem zmanjšala špekulacije. "Upam, da bo Francija s to pobudo uspela, saj bo to zmanjšalo nihanja na trgu surovin, zlasti nafte," je izpostavil Križanič. Francija s pobudo poskuša omejiti velik obseg špekulacij, ne samo na trgu nafte, temveč tudi na trgu hrane in kovin.