"EU se mora držati svojih zavez, saj gre za proces, ki temelji na rezultatih, te pa je treba prepoznati, sicer Unija tvega nazadovanje pri uresničevanju nujnih reform v regiji," je dejala visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in poudarila, da je širitveni proces tudi sredstvo za celjenje vojnih ran.

Evropski komisar za širitvena pogajanja EU-ja Johannes Hahn je ob tem opozoril, da začetek pogajanj sproži dolg in zahteven proces. "V primeru najmlajše članice Hrvaške je ta trajal osem let in nerealistično bi bilo pričakovati, da bi bil lahko v prihodnje krajši," je dejal.

Komisija je sicer objavila poročila o napredku šestih držav Zahodnega Balkana – Severne Makedonije, Albanije, Srbije, Črne gore, BiH-a in Kosova ter Turčije.

Nasprotovanje Francije in Nizozemske

Ti poudarki niso presenečenje, saj je kljub vnovičnemu pozitivnemu priporočilu še vedno izjemno vprašljivo, ali bodo članice junija dejansko sprejele odločitev o začetku pogajanj obeh držav. Do zdaj sta temu najodločneje nasprotovali zlasti Francija in Nizozemska. Članice EU-ja širitvene odločitve namreč sprejemajo s soglasjem.

Ob tem se pojavljajo ugibanja o možnosti preložitve odločitve in o možnosti sprejetja zgolj odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo, a komisija izpostavlja, da je njeno priporočilo kristalno jasno: takojšen začetek pristopnih pogajanj z obema državama.

Hahn: Države se morajo bolj potruditi za spravo s sosedami

Srbija, Črna gora in Turčija že vodijo pogajanja z Brusljem, Severna Makedonija in Albanija pa še čakata na zeleno luč, prva že od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, BiH in Kosovo pa sta na repu kolone in še nimata statusa kandidatke.

Hahn je izpostavil, da EU ne more in ne bo uvažal dvostranskih sporov, zato morajo države na poti v EU nujno zagotoviti več napredka v prizadevanjih za spravo, dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje po zgledu zgodovinskega dogovora Skopja in Aten.

Mnenje Bruslja o prošnji BiH-a navaja le 14 prioritet, ki jih mora država izpolniti, da bo mogoče priporočiti dodelitev statusa kandidatke oziroma začetek pristopnih pogajanj. Hahn je kot ključno izpostavil zlasti oblikovanje vlad na vseh ravneh, pri čemer je opozoril, da so bile volitve oktobra lani.

Mogherini o sporu na Kosovu: Tveganje vrnitve temnih sil preteklosti

V primeru Črne gore in Srbije komisija prepoznava napredek na nekaterih področjih, a opozarja, da so potrebne odločnejše in učinkovitejše reforme na področju vladavine prava, Srbijo pa poziva tudi h konstruktivnemu pristopu k dialogu s Kosovom. Kosovo komisija znova poziva k odpravi 100-odstotnih carin na blago iz BiH-a in Srbije ter k obnovi dialoga o normalizaciji odnosov s Srbijo.

Mogherinijeva je ob tem komentirala vnovično zaostritev odnosov med Kosovom in Srbijo v torek, ko je specialna enota kosovske policije v akciji proti organiziranemu kriminalu aretirala okoli 30 ljudi, tudi Srbe, srbski predsednik Aleksander Vučić pa je zaradi dogajanja na severu Kosova odredil polno bojno pripravljenost srbske vojske. Poudarila je, da dogajanje na severu Kosova kaže, da položaj ni vzdržen in da se strani morata vrniti za pogajalsko mizo. Opozorila je, da vidi "tveganje vrnitve temnih sil preteklosti", in izrazila upanje, da bo prevladala modrost. Prepričana je, da je dogovor o normalizaciji odnosov mogoč in koristen za obe strani.