sprejeli izjavo o ukrepih za krepitev gospodarske rasti in dvig zaposlenosti, še posebej med mladimi.

Na vrhu EU-ja v Bruslju sprejeta izjava se osredotoča na tri prednostna področja - spodbujanje zaposlovanja, predvsem med mladimi, dokončanje notranjega trga in izboljšanje financiranja gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij. Smernice za ukrepe za spodbujanje rasti in strukturne reforme naj bi natančneje določili na marčnem vrhu EU-ja.

Na področju zaposlovanja voditelji med drugim pozivajo h konkretnim ukrepom za odpravo nesorazmerij na trgu dela. Ti bi morali iti v smeri reform trgov dela in prilagoditvi stroškov dela glede na raven produktivnosti. Voditelji poudarjajo, da so ti ukrepi predvsem v domeni posameznih članic, ki morajo razviti svoje specifične rešitve na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.

Čim hitrejši prehod od izobraževanja na trg dela
Vsaka članica bo morala tovrstne ukrepe opredeliti v svojih nacionalnih reformnih programih, ki jih redno pošilja v Bruselj, in sicer v posebnih nacionalnih načrtih za zaposlovanje. Nadzor nad uresničevanjem teh nacionalnih zavez naj bi se opravljal znotraj t. i evropskega semestra, v okviru katerega Evropska komisija in Svet EU-ja bdita nad izvajanjem fiskalnih in reformnih zavez držav.

Med nujnimi takojšnjimi ukrepi voditelji omenjajo prizadevanja za izboljšanje ponudbe delovne sile in zmanjšanje brezposelnosti mladih. Gre za spodbujanje čim hitrejšega prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela. Velikopotezni cilj, ki ga omenjajo voditelji, je, da bi morali mladi v roku štirih mesecev po koncu šolanja dobiti kakovostno ponudbo bodisi za zaposlitev bodisi za nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali delovno prakso.

Osmim članicam EU-ja, ki imajo največje težave na področju brezposelnosti mladih (Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska), naj bi EU pomagal pri preusmerjanju evropskih sredstev v projekte za podporo prehodu mladim na trg dela ali v nadaljnje usposabljanje. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je omenjal posebne ekipe za ukrepanje.

O sodelovanju nečlanic evroobmočja na vrhu
Voditelji so po vrhu ob večerji razpravljali tudi o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu, kjer je eno izmed odprtih vprašanj sodelovanje nečlanic območja evra na evrskih vrhih. Najglasnejša je v tej zahtevi Poljska, sledita pa ji tudi Češka in Madžarska. Te članice, ki so zavezane nekoč prevzeti evro, poudarjajo, da ne vidijo smisla v tem, da se pridružijo paktu, a nato pri njegovem upravljanju nimajo nobene besede.

Zadnji dostopni osnutek pogodbe sicer določa, da bo novi predsednik evrskih vrhov na zasedanja vsaj enkrat na leto povabil tudi voditelje držav zunaj območja evra, ki so ratificirale pogodbo. Govorilo se je tudi o možnosti, da bi se po večerji sešli zgolj voditelji evrskega območja, a so vsaj za zdaj zamisel o ločenem sestanku voditeljev evrskih držav opustili.

ESM leto prej kot predvideno
Voditelji so tudi potrdili spremenjeno pogodbo o stalnem skladu za zaščito evra (ESM), ki bo predvidoma podpisana februarja. Ena izmed ključnih sprememb je, da bo sklad vzpostavljen leto prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer julija letos. Za zdaj je načrtovano, da bo razpolagal s 500 milijardami evrov.

Poleg ESM-ja bo nekaj časa vzporedno deloval tudi začasni sklad za stabilnost evra (EFSF), in sicer dokler ne konča obstoječih programov pomoči Portugalski in Irski, a po dozdajšnjem dogovoru njuna skupna posojilna zmožnost ne sme preseči 500 milijard evrov.

Preučitev za zdaj predvidenih sredstev stalnega sklada je predvidena marca. Omenja se možnost, da bi se sklad okrepil z neizkoriščenimi sredstvi iz EFSF-ja, na 750 milijard evrov. Na to naj bi bila po potrditvi fiskalne pogodbe pripravljena tudi Nemčija.

Pogodba o ESM-ju bo začela veljati, ko jo bodo ratificirale države, ki predstavljajo 90 odstotkov kapitala. Odločitve o sprožitvi mehanizma bodo po novem v izjemnih primerih sprejete s 85-odstotno večino in ne več s soglasjem.

Nemčija poskrbela za razburjenje
Čeprav na dnevnem redu zasedanja ni bilo Grčije, pa se voditelji niso mogli izogniti tej temi. Pred začetkom zasedanja voditeljev držav in vlad EU-ja je že konec tedna odjeknila novica o nemškem predlogu, da bi evroobmočje za Grčijo v zameno za novo finančno pomoč imenovalo začasnega pooblaščenca, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških obvez in imel pravico do sprejemanja nekaterih odločitev. Predlog naj bi Nemčija omenila v posebnem internem dokumentu, ki so ga iz Berlina poslali partnerjem v evroobmočju in je prišel v roke britanskemu časniku Financial Times. Pooblaščenec bi imel pravico do veta na grške javnofinančne odločitve, vse dokler se razmere v Grčiji ne izboljšajo in prezadolžena država znova stopi na vzdržno pot.

Buren odziv Aten
Na nemški predlog so se v Atenah odzvali burno. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je zapisal, da se grški državljani v celoti zavedajo velikosti mednarodne finančne pomoči, ki so je deležni, in da bo Grčija izpolnila svojo zgodovinsko nalogo, da se izvleče iz globokega brezna, v katerem se je znašla. Za ta namen bo izpeljala tudi vse potrebne težke odločitve. Po drugi strani Venizelos pravi, da se evropski partnerji zavedajo, da je EU zasnovan na institucionalni enakopravnosti članic ter na spoštovanju njihove nacionalne identitete in dostojanstva. "Kdor koli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije," je bil jasen grški finančni minister.

Proti tudi številni evropski voditelji
Burni odzivi so prihajali tudi iz vrst drugih grških politikov, po robu pa so se jim postavili številni evropski voditelji. Luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je povedal, da taka rešitev izključno za Grčijo ni sprejemljiva. O takem predlogu bi bilo mogoče razmisliti, če bi veljal kot splošno pravilo v okviru zaostrovanja fiskalne discipline, je dodal. Proti taki rešitvi so se izrekli tudi nekateri drugi voditelji iz vrst socialistov, kot so avstrijski kancler Werner Faymann, danska premierka Helle Thorning-Schmidt in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Ob prihodu na vrh je slednji dejal, da danes takih predlogov ne želi poslušati.

Merklova se je distancirala
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na sedež Evropskega sveta zatrdila, da vprašanja Grčije ne želi odpirati, saj želi doseči soglasje med članicami o točkah na dnevnem redu, in ne vnašati nemira.

Od razprave o proračunskem pooblaščencu se je distancirala, čeprav jo nekateri člani nemške vladajoče koalicije, kot je gospodarski minister Philipp Rösler iz vrst liberalcev, s svojimi izjavami javno nadaljujejo. Po prepričanju Merklove gre za "razpravo, ki je ne bi smelo biti". "Gre za vprašanje, kako lahko EU pomaga Grčiji, da izpolni svoje obveze. To se bo zgodilo le v razpravi med Grčijo in drugimi državami," je dodala.

Grčija ni bila na dnevnem redu
Nov program pomoči Grčiji ni bil na dnevnem redu, saj se grške oblasti še naprej pogajajo z zasebnimi upniki o prostovoljnem odpisu dolga. Tudi Merklova je zatrdila, da je treba pred končno odločitvijo o novih 130 milijardah evrov pomoči Grčiji počakati na končni dogovor med Grčijo in bankami ter na poročilo strokovnjakov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada.

Pogajanja med Grčijo in zasebnimi upniki naj bi se po pisanju FT-ja konec tedna že tako rekoč končala, vendar dogovor še ni podpisan, saj naj bi zasebni upniki čakali na dogovor o tem, kako pokriti preostali del, ki je potreben, da država doseže vzdržno raven dolga. Odprte možnosti so, da se poveča obseg pomoči partneric v območju evra, kar ni zelo verjetno, da Grčija še okrepi varčevanje, kar bi jo potisnilo še globlje v recesijo, ali pa da ECB privoli v delne izgube na svoj portfelj grških obveznic.