Kljub naraščajočemu evroskepticizmu, najočitnejši je britanski referendum o izstopu 23. junija, namerava visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini na vrhu EU-ja predlagati poglabljanje varnostnih evropskih vezi.

Zagovorniki večjega vojaškega sodelovanja namreč želijo odpraviti draga podvajanja v evropskih vojaških programih in vojaški proizvodnji, s tem predlogom pa nameravajo po referendumu utrditi britansko zavezanost EU-ju, če seveda ne bo izglasovan t. i. brexit. A ne glede na izid v Londonu so zagovorniki ideje z njo pripravljeni iti naprej.

Francija se je za idejo poglobljenega vojaškega sodelovanja zagrela po operacijah v Libiji, ki so razkrile vse šibkosti sodelujočih evropskih vojska. Čeprav se Francija nikakor ne namerava odpovedati vojaški neodvisnosti, pa želi razvijati ideje, kot so deljena vojaška sredstva in skupno evropsko poveljstvo, ki pa jih je Velika Britanija doslej zavračala zaradi strahu pred prenosom vojaške suverenosti na Bruselj.

Posamezne države nezmožne obrambe
Ideja večjega sodelovanja je znova priplavala na površje, ker nobena izmed evropskih držav nima vojaških kapacitet, da bi se uprla državam na njenih mejah, vojaškim napadom ali rastočim apetitom Rusije.

Eden izmed predlogov je tudi skupni evropski obrambni sklad, ki bi državam vplačnicam omogočil, da si iz njega lahko kadar koli tudi izposojajo in tako vedno zagotovijo denar za skupne obrambne programe. V majhnem obsegu bi lahko začel delovati v letu 2017.

Trenutno namreč delujejo zgolj otočki vojaškega sodelovanja (Nemčija in Nizozemska že imata skupne tankovske in pomorske enote, želijo pa razviti še skupno obrambo tipa zemlja-zrak, za skupno delovanje sil sta se dogovorili tudi Francija in Velika Britanija), ki jih želijo po besedah visokega evropskega uradnika povezati v arhipelag.

V hipotetičnem primeru, če bi šest evropskih držav, ki se istočasno uvrščajo med dvajseterico držav sveta, ki za vojsko namenijo največ denarja (Poljska, Španija, Italija, Nemčija, Francija in Velika Britanija), združilo vojaške proračune, bi se z dobrimi 182 milijardami dolarjev (162 milijard evrov) zavihtele na drugo mesto za ZDA.