Prvi mož Evropske centralne banke se je zavzel tudi za večjo možnost posredovanja predstavnikov EU-ja v javnofinančne politike članic, ki prejemajo finančno pomoč partneric z območja skupne valute, obenem pa ne izvajajo zastavljenih varčevalnih in reformnih ukrepov ter škodijo stabilnosti drugih držav in evrskega območja kot celote.

V takih izrednih razmerah bi lahko predstavniki Evropske komisije in Sveta EU-ja, ki združuje članice povezave, po Trichetovih zamislih neposredno posegali v odločitve teh držav. "Lahko bi si zamislili, da bi imeli evropski predstavniki pravico do veta na nacionalne odločitve fiskalne in ekonomske politike," je pojasnil. Med takimi odločitvami je omenil pomembne odločitve o javnofinančni porabi in ukrepe, ki bistveno vplivajo na gospodarsko konkurenčnost države.

S takšno dodatno fazo bi se po njegovem prepričanju temeljito spremenil trenutni sistem spremljanja, priporočil in sankcij, ki se je v preteklosti izkazal kot neučinkovit, skupne denarne politike držav z evrom pa ni opremil z bolj usklajeno javnofinančno politiko.

Za "kvantni skok"
Trichet se že dalj časa zavzema za "kvantni skok" v pristopu k usklajevanju javnofinančnih politik. Sveženj šestih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvideva krepitev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji s sankcijami proti kršilkam, je sicer trenutno v postopku soodločanja med članicami in Evropskim parlamentom. Cilj je, da Unija soglasje o njem doseže do konca meseca.
Predsedniku ECB-ja se zdajšnja različica ne zdi dovolj ostra, zato od parlamenta zahteva, da v procesu izbori ostrejše rešitve. Neusklajenost med denarno in fiskalnimi politikami se je namreč pokazala kot ključni povod za dolžniške krize ranljivih članic evrskega območja.