Tri četrtine Evropejcev sicer menijo, da je korupcija resna težava v njihovi državi. Tako meni kar 95 odstotkov Slovencev. Bolj negativni so le še Grki, Portugalci, Ciprčani, Madžari in Romuni, kjer tako misli od 98 do 96 odstotkov vprašanih. Najbolj pozitivni pa so na Danskem, kjer jih le 19 odstotkov meni, da je korupcija resna težava v njihovi državi.

Večina Evropejcev meni, da se korupciji ni mogoče izogniti
Podobno je mnenje Evropejcev o korupciji v institucijah EU-ja. Približno tri četrtine jih meni, da v institucijah EU-ja obstaja korupcija. Najbolj negativni so v Avstriji, kjer jih tako misli 87 odstotkov, precej visok je tudi delež Slovencev, 79 odstotkov. Najmanj negativni pa so Poljaki, kjer se jih s trditvijo, da v institucijah EU-ja obstaja korupcija, strinja 52 odstotkov.

Raziskava Eurobarometra sicer kaže, da Evropejci menijo, da se je korupcija v njihovih državah v zadnjih treh letih povečala. Na čelu so spet Slovenci. Da se je korupcija v zadnjih treh letih v Sloveniji povečala, jih meni 74 odstotkov. Povprečje v EU-ju pa je 47 odstotkov, najmanj jih tako misli v Luksemburgu, le dobra petina.

Značilnosti in obseg se po državah članicah sicer razlikujejo, vendar korupcija škoduje EU-ju kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pravilno delovanje notranjega trga ter negativno vpliva na javne finance, menijo avtorji Eurobarometra. Gospodarski stroški korupcije v EU-ju se ocenjujejo na približno 120 milijard evrov letno.

Večina Evropejcev, 70 odstotkov, meni, da se korupciji ni mogoče izogniti in da je vedno obstajala, dve tretjini pa jih celo menita, da je korupcija sestavni del poslovne kulture njihove države - to mnenje je najpogostejše v Grčiji, na Cipru, v Italiji in na Češkem. Visok je tudi delež Slovencev, ki tako mislijo - 82 odstotkov.

Približno tretjina Evropejcev in Slovencev meni, da korupcija vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Osem odstotkov Evropejcev in sedem odstotkov Slovencev pravi, da se je od njih že pričakovalo plačilo podkupnine. To pravi tudi 31 odstotkov Romunov in le odstotek Nizozemcev.

KPK: Korupcija je sistemska težava tako Slovenije kot Evrope
Rezultati dodatno potrjujejo, da je korupcija sistemska težava tako Slovenije kot Evrope in da v preteklosti ni bilo storjenega dovolj za njegovo priznanje in omejevanje, so za STA zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije. Z vidika Slovenije pa je poročilo po mnenju komisije dodatno skrb vzbujajoče.

Z vidika Evrope kot celote je izjemno pomembno, da je tudi Evropska komisija to spoznala in da je - tudi po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malström - sistematičnejši pristop k omejevanju korupcije ena izmed evropskih prioritet letošnjega in prihodnjih let, so pojasnili v komisiji. "Iskreno rečeno takih izjav in ugotovitev v preteklosti iz Evrope nismo bili vajeni in korupcija se je štela za problem nerazvitih in tranzicijskih držav," so poudarili.

KPK: Poročilo je skrb vzbujajoče
Z vidika Slovenije je poročilo po mnenju protikorupcijske komisije dodatno skrb vzbujajoče in gotovo ne prispeva k zviševanju ugleda države. "Po rezultatih raziskave nismo v družbi razvitih držav z zadovoljivo ravnijo kvalitete vladanja in vladavine prava. Po večini kazalnikov se namreč nahajamo na spodnjem delu lestvice, v družbi drugih bivših socialističnih držav in držav t. i. južne Evrope, ponekod pa smo povsem na repu lestvice," so zapisali.

"Da jemljejo podkupnine in zlorabljajo položaj politiki na državni ravni, danes meni 14 odstotkov anketirancev več kot pred tremi leti, kar v skupnem odstotku pomeni, da je o tem prepričanih kar 83 odstotkov vprašanih. To je največ med vsemi članicami EU-ja, kar je pomenljivo ogledalo nizki stopnji zaupanja tako v politiko kot v institucije pravne države," so še poudarili v komisiji.

Raziskava Eurobarometra je potekala septembra 2011 v 27 državah članicah EU-ja. V Sloveniji je bila opravljena na vzorcu 1.024 pogovorov.