Aritmetika političnega združevanja se je v preteklosti desni sredini vselej obrestovala. Povezovanje je lahko ključno za preboj v Evropski parlament. A za zdaj se zdi, da so stranke SDS, NSi in SLS vsaka na svojem bregu. Prav zadnja je prva v volilno tekmo kot nosilca liste SLS postavila Petra Gregorčiča, je za TV Slovenija poročal Nejc Krevs.

"Vendarle se moramo malo bolj potruditi glede vprašanja, kakšne Slovenije si v Evropi želimo," je povedal predsednik SLS-a Marko Balažic. "Geslo, ki ga bomo zasnovali, je: močna Evropa za vse," pa je dejal Gregorčič.

Bogovič zadovoljen s kandidatno listo, na kateri ni prvi

SLS-ov evropski poslanec Franc Bogovič je sicer zadovoljen z izbiro stranke SLS, ki je za nosilca liste za evropske volitve potrdila Gregorčiča.

Vabilo za vnovično kandidaturo ima tudi sam in ga je sprejel, je dejal. Da se v bitko ne podaja kot nosilec liste SLS-a, Bogoviča ne skrbi, saj je mandat evropskega poslanca dobil že dvakrat, nikoli s prvega mesta na listi. Obakrat je namreč mandat evropskega poslanca osvojil s preferenčnimi glasovi. Leta 2019 je bil na skupni listi s SDS-om sicer zapisan šele na četrto kandidatno mesto, leta 2014 pa je bil na skupni listi z NSi-jem postavljen na zadnje mesto. "K sreči imamo v Sloveniji sistem volitev v Evropski parlament takšen, da ljudje odločijo, kdo je izbran. Če bo Gregorčič dobil več glasov, mu bom z veseljem čestital in zaželel veliko uspeha, če bom izvoljen sam, pa bom tudi z veseljem zastopal Slovenijo v Evropskem parlamentu," poudarja Bogovič po poročanju STA-ja.

V neparlamentarnem SLS-u sicer ostajajo odprti za sodelovanje, dodaja Krevs, vendar solopoteza prihaja po košarici NSi-ju, ki je že na začetku septembra iskal možnost povezovanja. "Jaz sem dal javno vabilo tako Platformi sodelovanja kot tudi Slovenski ljudski stranki," je povedal predsednik NSi-ja Matej Tonin.

Vse manj je verjetno, da bi Logarjeva Platforma sodelovanja odšla na evropske volitve. V SDS-u ni pričakovanih presenečenj, vrh kandidatne liste naj bi zasedla dosedanja evropska poslanca, Milan Zver in Romana Tomc. Več je odprtega pri največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, ki je podedovala dva Šarčeva evropska kadra. Klemen Grošelj in Irena Joveva tako ne skrivata ambicij. "Prihajajoče evropske volitve bodo ene izmed pomembnejših, če ne celo najpomembnejše do zdaj," je povedala Joveva.

Medtem ko bo skušala Levica prvič prestopiti evropski parlamentarni prag, pa v SD-ju obljubljajo presenečanja, a ne na vrhu, kjer je pričakovati novi stari obraz enega od dveh trenutnih evroposlancev: Milan Brglez ali Matjaž Nemec?

"Listo bomo predstavili v prvi tretjini prihodnjega leta. Kot evropski poslanec bom do takrat seveda izjemno dejaven. Imam še kar nekaj projektov," je povedal evroposlanec iz vrst SD-ja Nemec.

Udeležbo na evropskih volitvah napovedujejo tudi druge politične stranke in gibanja. Šteli bodo obrazi, ki jim lahko s preferenčnim glasom damo prednost. Izziv pa bo zvabiti na volišča ljudi, mlade, stare in tiste vmes.

Tradicionalno so evropske volitve slabo obiskane, Slovenija ni nobena izjema. Še več, na zadnjih trojih volitvah se je volilna udeležba pri nas gibala med 24 in slabimi 29 odstotki glasov. Kar nas, poleg Slovaške, Češke in Hrvaške, uvršča med države z najnižjo volilno udeležbo. Preostale države so na zadnjih volitvah imele več kot 30-odstotno volilno udeležbo, medtem ko povprečje znaša dobrih 50 odstotkov. Pri vrhu sta sicer Belgija in Luksemburg z več 80-odstotno volilno udeležbo, je Krevs sklenil prispevek.