O predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna, o reševanju vprašanja meje s Hrvaško, po besedah premierja Boruta Pahorja, trenutno potekajo intenzivna politična in strokovna posvetovanja, slovenska stališča pa bodo posredovali v tednu po 10. maju.

Pravni strokovnjaki, domači in tuji, bodo po besedah Pahorja čez praznike do srede pripravili dokončen predlog stališč, ta bo predmet obravnave predsednikov vseh parlamentarnih strank, informacijo kot stališče pa bo vlada sprejela v četrtek. V petek pa naj bi bilo stališče
predmet izmenjave mnenj v odboru DZ-ja za zunanjo politiko. "Naslednji teden bomo naša stališča k predlogu komisarja Rehna tudi formalno poslali v Bruselj in čakali odgovor komisarja," je še pojasnil premier.

Po besedah premierja si bo Slovenija za odgovor komisarju Rehnu vzela "ves potreben čas". "Pri svojih odločitvah moramo biti razsodni," je dejal Pahor in zatrdil, da pritisk na Slovenijo ne bo vplival. "Mi do zdaj, pa tudi zdaj, časovno ne oviramo tega napredka," je ponovil. Poudaril je tudi, da se je vlada odločila, da vprašanje meje po 18 letih reši, čeprav je imela tudi možnost, da bi ga "pospravila v predal".

Pahor si želi srečanja s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki bi prineslo napredek. "To pa pomeni, da potrebujemo najprej temeljite konzultacije doma in jasno stališče slovenske politike do tega sporazuma, zato da bi lahko morda s Sanaderjem na tem srečanju naredila korak naprej," je pojasnil.

Mesić: Rešitev zunaj mednarodnega prava bi bil nevaren precedens
Hrvaška pa vztraja pri reševanju mejnega vprašanja izključno na podlagi mednarodnega prava. "Privolitev v kar koli drugega bi bil nevaren precedens, zaradi katerega bi bila celotna regija še dolgo zunaj Evropske unije." je v Zagrebu dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić. Mesić je v uvodnem govoru na konferenci Širitev EU: Pet let pozneje - dosežki in izkušnje še dejal, da slovenska blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem škodi vsem, ne le Hrvaški. V prvi vrsti regiji, ker je ostala "brez vetra v hrbet, nujnega za nadaljevanje reform".

Po besedah hrvaškega predsednika je Hrvaška v pogajanjih z Unijo že dosegla precejšen napredek. Mesić je ob tem zatrdil, da je Hrvaška pred najzahtevnejšim delom reform in da je tudi pred spremembo ustave, nujno za delovanje države znotraj unije.

Vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert pa je ob začetku konference dejal, da je peta obletnica velike širitve EU-ja razlog za ponos, vendar pa se ob pogledu na zemljevid Unije vidi, da na njem manjka en del, jugovzhodna Evropa. Glede Hrvaške je dejal, da je prehodila dolgo pot in izrazil željo, da bi postala 28. država članica Unije. Po njegovih besedah na poti do polnopravnega članstva Hrvaške v EU še obstajajo ovire in izzivi, vendar pa je iz izkušenj dozdajšnjih širitev povezave razvidno, da ni razlogov, da teh težav ne bi uspešno rešili.

A. Me.