Kot so povedali na MZZ-ju, sta Slovenija in Hrvaška izmenjali celotni besedili memoranduma za arbitražo o meji med državama v elektronski obliki, v skladu s procesnim odlokom arbitražnega sodišča pa je Slovenija memorandum v pisni obliki skupaj z vsemi prilogami z diplomatsko pošto poslala v Haag in v Zagreb.

V skladu z omenjenim odlokom ima Slovenija zdaj devet mesecev časa, da do 11. novembra 2013 pripravi protimemorandum, kjer se bo odzvala na zahtevek in argumentacijo hrvaške strani.

Ker je celotni postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen in sta obe državi zavezani k spoštovanju njegove zaupne narave, to pomeni, da javnost ne bo seznanjena z vsebino zahtevka druge strani, saj bi njegovo razkritje pomenilo grobo kršitev postopka pred arbitražnim sodiščem.

Hrvaški memorandum obsežnejši
Slovenski memorandum naj bi po besedah slovenske agentke pred arbitražnim sodiščem Simone Drenik obsegal več kot 650 strani besedila in 5.200 strani prilog ter 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa ima devet zvezkov in nekaj več kot 3.600 strani. Osnovni del memoranduma je napisan na približno 300 straneh in vsebuje stališča Hrvaške do poteka meje na kopnem in na morju med Hrvaško in Slovenijo ter do preostalih vprašanj, ki so predmet spora. Preostalih 3.300 strani vsebuje dokaze in pravne vire na podlagi dejstev, s katerimi bodo podprli svoja stališča.

Po eno različico morata državi posredovati tudi vsem petim članom arbitražnega sodišča. Za to naj bi poskrbel sekretariat, kar je potrdil tudi Jernej Sekolec, član arbitražnega sodišča, ki ga je imenovala Slovenija.

Težave pri potrjevanju besedila memoranduma
Slovenija je besedilo memoranduma, ki vsebuje slovenski pogled na to, kaj je predmet spora za arbitražo, sprejela s precejšnjimi zapleti tik pred iztekom roka, saj vlada ni potrdila besedila, ki ga je pripravila projektna skupina zunanjega ministrstva v sodelovanju s tujimi odvetniki. Zapletlo se je, ker bi morala po mnenju dela vlade Slovenija svoje zahteve postaviti bolj smelo, tako je vlada pripravila nekoliko popravljen predlog spora, s čimer pa se ni strinjal zunanji minister Karl Erjavec.

Končno odločitev je vlada prepustila državnemu zboru, ki je na izredni zaprti seji podprl prvotni predlog projektne skupine MZZ-ja, ob tem pa dodal sklep, ki opredeljuje, kaj Slovenija pričakuje od arbitraže. Ta sklep pravi, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, kakršna koli odločitev sodišča, ki ne bo zagotovila takega stika, pa bo za Slovenijo v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča.