Slovenijo k deinstitucionalizaciji zavezujejo številni mednarodni dokumenti na ravni EU-ja, Evropskega sveta in Združenih narodov. Nacionalni program socialnega varstva napoveduje bistveno zmanjšanje institucionalnih kapacitet v obdobju do 2020 in zelo veliko povečanje služb v skupnosti.

Da bi lažje razumeli cilj deinstitucionalizacije, je treba najprej poznati značilnosti in učinke bivanja v instituciji.

"Nameščanje ljudi v institucijo pomeni njihovo družbeno izključevanje. To so ljudje, ki izgubijo stik z družbenimi tokovi, stike s prijatelji, ne morejo se udejstvovati v delovnem svetu itn. Hkrati pa so posledice bivanja v instituciji zelo škodljive, tako na socialnem kot zdravstvenem področju. Otrokom se npr. slabše razvijajo možgani, smrtnost je sploh večja, življenjska doba nižja in preprečenih je veliko stvari, ki bi ljudem omogočile bistveno polnejše življenje,'' pojasnjuje Vito Flaker, profesor na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in nekdanji strokovni vodja v največjem slovenskem socialno-varstvenem zavodu Hrastovec, ki velja za začetnika številnih inovacij v socialnem delu in varstvu, tako pri nas kot v tujini.

Treba je spremeniti odnos do skupnostne oskrbe in uporabnikov
V Sloveniji je Flaker poznan kot glasen zagovornik deinstitucionalizacije, ki je namenjena večji socialni vključenosti uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe in zmanjšanju tveganja revščine: "Ni nobenega razloga, kot je npr. v bolnišnicah, kjer so aparature, zakaj bi ljudje morali biti nekje drugje kot pa doma. Hkrati pa gre za to, da dobijo uporabniki večjo veljavo, da strokovnjaki spremenimo naš odnos do njih in tega, kako želijo sploh živeti, saj le oni slednje najbolje vedo. Strokovnjaki smo tukaj samo zato, da jim to pomagamo uresničiti.''

Starajoče prebivalstvo je v EU-ju v zadnjih nekaj letih postalo znatnega pomena. Slovenija je med državami z najslabšo demografsko napovedjo. Leta 2050 naj bi bila kar tretjina Slovencev starejših od 65 let. Po Flakerjevih besedah je stopnja institucionaliziranosti pri nas najvišja v Evropi, na kar v veliki meri vpliva mentaliteta ljudi.

Flaker je bil nosilec študije ''Izhodišča deinstitucionalizacije v Republiki Sloveniji'' ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz leta 2015, ki je med drugim pomagala določiti prve korake in glavne cilje prehoda k skupnostnim oblikam oskrbe ter dala podlago za črpanje evropskih sredstev.

"V tem času se je zelo malo zgodilo, praktično nič, nismo namreč sprejeli nobenega strateškega dokumenta. V Makedoniji, kjer sem pomagal, so sprejeli že drugo strategijo deinstitucionalizacije. Stvari se premikajo zelo počasi, včasih celo v nasprotno smer. Toliko sredstev, kot smo jih v ta namen prejeli, smo v petih letih že porabili, saj ima vsak zavod zunanje in notranje enote. Ta implicitna politika je v nasprotju s skupnimi evropskimi smernicami in v nasprotju z zdravo pametjo, saj si vsak, ki se preseli, želi čim prej plačevati samo enojne stroške za samo eno stanovanje. Treba je začeti z enim zavodom, ga izprazniti do konca in šele potem nadaljevati z drugimi ustanovami,'' pravi Flaker.

Kljub temu Flaker opaža, da se stvari počasi spreminjajo, tako na strani uporabnikov kot na strani stroke, zlasti zarad pozitivnih izkušenj že prestrukturiranih zavodov in izvedenih preselitev, kjer so uporabniki bolj razpršeni kot v institucijah. Ob tem še doda, da pri prehodu k celovitejši vzpostavitvi deinstitucionalizacije ne gre pozabiti na "spoštovanje Konvencije o pravicah invalidov, ki v 19. členu govori o tem, da morajo ljudje imeti pravico živeti v skupnosti in da država mora zagotoviti osebno asistenco, pomoč na domu, spremstvo itn., kar ne velja samo za tiste, ki imajo formalni status invalida".

Vzpostavitev projektne enote bo omogočila večjo povezanost vseh akterjev
"Značilno za Slovenijo je, da imamo na eni strani več kot 22.000 ljudi v institucijah različnega tipa, na drugi strani pa velik del ljudi, ki bivajo doma, teh vmesnih oblik sobivanja in skupnostnega bivanja pa imamo le za vzorec,'' pravi vodja Urada za izvajanje kohezijske politike Zoran Kotolenko. Po njegovih besedah si želi vlada proces deinstitucionalizacije pospešiti, tudi s pomočjo pilotnih projektov, kot je Vzpostavitev projektne enote za izvedbo deinstitucionalizacije na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta bo po njegovem mnenju pripomogla "k razvoju ustreznih storitev, ki bi dopolnile to, kar je predvideno za izvedbo v zakonu o osebni asistenci in v nastajajočem zakonu o dolgotrajni oskrbi in k povezavi vseh akterjev na tem področju". Pravi, da je pogled na deinstitucionalizacijo v Sloveniji zelo različen, "od tega, da je treba institucije v celoti zapreti, do vmesnih pogledov. Prava pot je zagotovo, da bomo institucije tudi v prihodnosti potrebovali, vendar manj kot danes.''

Po besedah Kotolenka bo projektna enota – skupna višina odobrenih sredstev je 1,02 milijona evrov, pri čemer bo 816.000 evrov prispeval Evropski socialni sklad – pripravila potrebne pogoje za celovitejšo izvedbo kompleksnega procesa deinstitucionalizacije na področju prava in področjih, ki jih določajo skupne evropske smernice za prehod (od institucionalnega varstva) k skupnostni oskrbi: "Načrtujemo, da bo v naših enotah sobivalo največ šest starejših ljudi oz. največ štirje drugi uporabniki, kar je bližje temu, da bodo lahko uporabniki lažje vplivali na svoj način sobivanja.''

V okviru projekta v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo nameravajo v prihodnjih treh letih zgraditi in zapolniti približno 60 kapacitet oz. bivalnih enot za sobivanje starejših, kupiti približno 80 stanovanj za druge ciljne skupine, kot so ljudje z različnimi motnjami v razvoju, pri čemer se bodo povezali s pristojnimi na področju prava, sociale, civilne družbe, zdravstva, šolstva in okolja ter uporabniki. Na tej poti bo potrebno, da ministrstvo za okolje in prostor novelira stanovanjski zakon, da nove oblike bivanja umesti v pravni okvir, dodaja Kotolenko.

Projektna enota na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer bo zaposlenih pet ljudi, bo vzpostavljena do konca tega leta.