Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je pojasnil, da se je v preteklih mesecih pokazalo, da na ravni EU-ja verjetno ne bo mogoče doseči dogovora o evropskem finančnem davku, hkrati pa veliko držav iz različnih razlogov uvedbo takšnega davka zagovarja. Razlogi so fiskalni ali vsebinski z željo omejevanja špekulativne dejavnosti oziroma z logiko, naj tudi finančni sektor prispeva v proračune, ponekod pa ga odločno zahtevajo socialni partnerji ali določene politične stranke, je pojasnil Šušteršič.

Formalna pobuda najmanj devetih članic o mehanizmu okrepljenega sodelovanja - pogodba EU-ja ga predvideva, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje - naj bi sledila kmalu. Projektu naj bi se pridružilo okoli 15 držav, tudi Slovenija.

Treba spremeniti stališče odbora DZ-ja
Razprava finančnih ministrov EU-ja v Luxembourgu se je začela z neformalno pobudo Avstrije, naj države, ki ta davek želijo uvesti, zaženejo postopek okrepljenega sodelovanja. Slovenija se je pripravljena tej skupini pridružiti, a bo treba prej spremeniti stališče odbora državnega zbora do podpore uvedbi tega davka na ravni EU-ja, je dejal minister. "Ker to očitno ni mogoče, bo verjetno državni zbor pripravljen prilagoditi to stališče, a to moramo vprašati tam," je dodal.

Šušteršič pričakuje vsaj neformalno razpravo o davku na vrhu EU-ja prihodnji teden. Devet članic EU-ja - Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Belgija, Španija, Finska, Grčija in Portugalska - se je že februarja v skupnem pismu zavzelo za čimprejšnjo uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Ta je po njihovem mnenju nujen za zagotovitev pravičnega prispevka finančnega sektorja pri kritju stroškov krize in za izboljšanje ureditve finančnih trgov.