Predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija je topel sprejem madžarske kolegice zelo razveselil. Foto: EPA
Predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija je topel sprejem madžarske kolegice zelo razveselil. Foto: EPA
V Sloveniji bo pogodbo potrdilo ljudsko zastopništvo v parlamentu, ponekod pa diši tudi po referendumih. Na Irskem je obvezen, nanj kaže tudi na Danskem, v Veliki Britaniji pa se pojavljajo zahteve, a ga menda ne bo. Foto: RTV SLO

"Verjetno ne," pa se je glasil odgovor, ali bomo prva država, ki jo bo ratificirala. Cukjati pravi, da jo bodo nekatere države ratificirale na začetku leta, ko imajo zasedanje parlamentov, seje DZ-ja pa so v Sloveniji konec meseca.

"Reformna pogodba daje nacionalnim parlamentom neprimerljivo večjo možnost vplivanja po načelu subsidiarnosti na zakonodajni postopek v EU-ju," je zadovoljno razlagal Cukjati ob robu konference, ki se je udeležujejo še predsedniki parlamentov Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške.

Vabimo vas tudi k poslušanju Studia ob 17-ih, kjer so gosti premlevali novo pogodbo iz različnih perspektiv. Le klik stran!

Hoteli prvi, a je šlo v nos Francozom
Smo pa sicer o tem, kdo bo prvi ratificiral reformno pogodbo, že poročali, takrat z malce drugačnega vidika. Neuradno smo izvedeli, da si Slovenija prizadeva za ratifikacijo kot prva članica, kar bi bila dobra popotnica za predsedovanje v prvi polovici leta 2008. So pa nosove hitro zavihali evropsko prerojeni Francozi, ki bi tudi radi prvi ratificirali reformno pogodbo. O tem naj bi razpravljala celo vlada, saj je bilo to zapisano v internem zapisniku seje, a so v službi vlade za evropske zadeve vse to zanikali.

Hiteli že v prvo
Slovenija je pohitela z ratifikacijo, tudi ko se je šlo za zdaj že pozabljeno Pogodbo o ustavi za Evropo ali na kratko ustavno pogodbo EU-ja. Takrat smo zasedli tretje mesto za Litvo in Madžarsko. Najbolj v oči bode slabo informiranje o vsebini pogodbe. Sem in tja kakšna okrogla miza in letaki v gospodinjstva v skupni vrednosti 20 milijonov tolarjev je bila bilanca prve kampanje. Težko je verjeti, da bomo državljani tokrat deležni več. Po vrhu vsega pa ni več niti ustava, ampak "le" še pogodba.

Tema zasedanja parlamentarcev je bila še širitev schengenskega območja. Udeleženci regionalne konference so izrazili zadovoljstvo, da bo do širitve na nove članice EU-ja 21. decembra vendarle prišlo, čeprav so bili dvomi v to širitev še v začetku letošnjega leta precejšni.

Mitja Kandare