Komisija je danes v poročilu o gospodarskih neravnovesjih opredelila 16 držav, ki potrebujejo poglobljen pregled - med njimi je znova tudi Slovenija, ki je poleg Španije edina, za katero so doslej ugotovili presežna makroekonomska neravnovesja.

Toda postopka proti državi še niso sprožili, tako pa so se odločili zaradi "ambicioznega proračunskega načrta in načrta reform", pojasnjuje komisija v današnjem poročilu, v katerem še izpostavlja, da pozorno spremlja izvajanje načrtovanih reform in priporočil, ki jih je dobila Slovenija.

"To spremljanje kaže, da je bil v zadnjih mesecih pospešen tempo strukturnih reform, pomembnih za odpravo neravnovesij, in da se na področju bančnega sektorja dosega ključen napredek," so zapisali.

Poslabšanje v odnosu do tujine in slab izvoz
Po prejšnjem podrobnem pregledu je komisija aprila lani ocenila, da je glavni vir neravnovesij v Sloveniji zadolženost podjetij, problem pa sta tudi togost na trgu dela in na kapitalskem trgu ter velika vpetost države v podjetja, ki zavira gospodarstvo.

V tokratnem poročilu pa komisija opozarja na poslabšanje neto finančne pozicije do tujine ter občutno poslabšanje izvoznega deleža in slabo izvozno dinamiko. Ugotavlja tudi zmanjšanje zasebnega dolga zaradi slabih kreditnih tokov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem, a vseeno opozarja na nezmožnost podjetij, da ustvarjajo denarni tok, ohranijo obratna sredstva in zmanjšajo dolg.

Poročilo komisije temelji na enajstih kazalcih, ki merijo konkurenčnost držav. Med njimi so saldo tekočega računa, brezposelnost, stanje v finančnem sektorju, stroški dela, cene nepremičnin, dolg zasebnega sektorja, javni dolg in izvozni delež.

Nov pregled predvidoma spomladi
Slovenijo sicer zdaj čaka še en poglobljen pregled - s to poglobljeno analizo, ki bo predvidoma objavljena februarja ali marca, bo komisija ocenila, ali presežna neravnovesja ostajajo ali se zmanjšujejo, ter presodila, ali bo treba sprožiti postopek.

V okviru postopka, korektivne roke tega procesa, komisija najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa lahko državi naloži 0,1 odstotka BDP-ja kazni.

Na poglobljen pregled mora tudi Nemčija
Med 16 državami, ki morajo na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška pa tudi Luksemburg in Nemčija, pri kateri opozarjajo na presežek tekočega računa.

Te države se soočajo z različnimi izzivi in tveganji, ki se lahko razlezejo čez njihove meje po območju evra ali celotni uniji, zato jih želi komisija podrobneje raziskati, so pojasnili v Bruslju.