Andris Piebalgs je dejal, da bi morali več vlagati v energetsko povezljivost. Ob tem je poudaril, da bi bilo treba vložiti najmanj 200 milijonov evrov za plinovod od avstrijske meje do Ljubljane. Od Slovenije Evropska komisija ne pričakuje, da bo zmanjšala porabo plina, ampak da je pravi odgovor vzpostavitev zanesljive energetske povezljivosti, kar je komisija podprla tudi v načrtu za okrevanje gospodarstva.

Razlogi za slab položaj Slovenije so po mnenju komisarja zgodovinski, saj je bila Slovenija dolgo časa del neke druge države, zdaj pa potrebuje več energetske infrastrukture. Dodal je, da pri tem ni mogoče nikogar kriviti.

Sloveniji je v okviru evropskega načrta za okrevanje gospodarstva namenjenih okoli 40 milijonov evrov evropskih sredstev za plinovod od avstrijske meje do Ljubljane, kar pomeni, da bo sama prispevala še okoli 200 milijonov. Oceno pripravljenosti držav na plinsko krizo je komisar podal ob predstavitvi nove uredbe za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom v EU-ju. Uredba naj bi zagotovila, da članice vnaprej sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev in ublažitev posledic morebitnih motenj v oskrbi s plinom.