Evropska komisija je v Bruslju objavila zimsko gospodarsko napoved, kjer je Sloveniji za leto 2013 napovedala javnofinančni primanjkljaj za 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in dvoodstotni padec BDP-ja. Za leto 2014 pa komisija Sloveniji napoveduje 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast.

Še lani novembra je komisija Sloveniji za letos napovedala 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 1,6-odstotni padec BDP-ja, ocene glede rasti in primanjkljaja tako za letos kot za prihodnje leto pa so za Slovenijo občutno slabše kot v povprečju v območju evra in celotni Evropski uniji. Slovenija bi morala letos primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP-ja, sicer ji grozi finančna kazen.

Rehn: Znižanje primanjkljaja nedosegljiv cilj
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem presodil, da je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja v letošnjem letu za Slovenijo na tej točki nedosegljiv cilj, saj ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance. Poudaril je tudi, da obstaja "nujna potreba po nadaljnjih
globokih strukturnih reformah, sploh za zagotovitev naložb". Evropska komisija bo razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih še podrobneje analizirala.

Bruselj je Sloveniji napovedal tudi za 59,5 odstotka BDP-ja javnega dolga, za naslednje leto pa 63,4-odstotnega, kar je še vedno precej boljše od povprečja v območju evra in EU-ju, a strmo raste.

Tudi brezposelnost je v Sloveniji nižja kot v povprečju v območju evra in v Evropski uniji, a prav tako raste. Po napovedih komisije bo letos v Sloveniji 9,8-odstotna brezposelnost, leta 2014 pa desetodstotna.

Slabša od Slovenije le Grčija in Ciper
Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija, ki je nasploh najbolj problematična članica območja evra, in Ciper, ki je prav tako že zaprosil za pomoč in se s trojko pogaja o pogojih zanjo. Preostalim trem članicam, ki so morale zaprositi za pomoč, Irski, Portugalski in Španiji, kaže bolje kot Sloveniji. Slabše napovedi glede primanjkljaja v letošnjem letu pa so dobile le Irska, Španija in Velika Britanija.

0,3-odstotni padec BDP-ja evropskega gospodarstva
Evropska komisija je objavila tudi napovedi za evropsko gospodarstvo. Območje evra bo tako letos zaznalo 0,3-odstotni padec BDP-ja, celotna Evropska unija pa 0,1-odstotno rast. Prihodnje leto si lahko območje evra obeta 1,4-odstotno rast, EU pa 1,6-odstotno rast, ocenjuje komisija.

Tudi za Evropsko unijo so skrb vzbujajoče številke o brezposelnosti, ki še vedno raste. V območju evra bo tako letos brezposelnost 12,2-odstotna, prihodnje leto 12,1-odstotna, v celotni Uniji pa bo letos 11,-odstotna in prihodnje leto 11-odstotna.

Izboljšalo se je stanje javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj bo letos v območju evra v povprečju 2,8-odstoten, prihodnje leto 2,7-odstoten, v celotni Uniji pa letos 3,4-odstoten, prihodnje leto pa 3,1-odstoten. Javni dolg bo v območju evra letos v povprečju 95,1-odstoten, prihodnje leto pa 95,2-odstoten, v celotnem EU-ju letos 89,9-odstoten, prihodnje leto pa 90,3-odstoten, napoveduje komisija.