"Mediacija naj bi državama pomagala oblikovati predlog dogovora o reševanju vprašanja pred ICJ-jem," poleg tega naj bi morala tudi pomagati pri drugih odprtih vprašanjih, kot je vprašanje plovbe in ribolova, so sporočili iz Zagreba. Hrvaška torej vztraja pri Meddržavnem sodišču v Haagu kot končni instituciji, ki bi odločala o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Mediacija naj bi bila le medfaza, za Zagreb namreč možnost, da bi skupina pod vodstvom finskega diplomata Marttija Ahtisaarija začrtala mejo in svoje videnje rešitve spora ponudila kot končno, obvezujoče mnenje ne obstaja.

Po srečanju hrvaškega premierja Iva Sanaderja in predsednika Stipeta Mesića s predstavniki parlamentarnih strank so v izjavi za javnost zapisali, da Zagreb zdaj pričakuje "takojšnjo odpravo blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem".

Mesić je po srečanju dejal, da Ahtisaaariju "ne bo niti najmanj lahko" in da "Slovenija ni več hrvaški, temveč mednarodni problem", saj naj bi bilo dejstvo, da si Evropa želi širitve. Znova je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pripravljena za vstop v EU do konca leta. "Slovenija očitno pozablja, da je imela tudi Hrvaška v nekdanji Jugoslaviji na primer dostop do Avstrije, zdaj pa je med njima Slovenija. Po tej logiki bi morala Hrvaška zdaj iskati koridor za dostop do Avstrije," je povedal hrvaški predsednik.

Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška izpolnila svoj del naloge s ciljem skleniti pristopna pogajanja z EU-jem do konca leta, podobno pa je med obiskom Barbara rova v Hudi Jami pri Laškem dejala tudi podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor.

Konec sanj o koncu pogajanj
A predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU-jem Vesna Pusić je dejala, da bo Hrvaška težko sklenila pogajanja do konca leta. Pojasnila je, da bi morala do konca zapreti 26 pogajalskih poglavij, vseh pa ni še niti odprla. "Gre za obsežno delo in je malo verjetno, da bomo letos končali pogajanja. Škoda."

Rehn pričakoval pozitiven odgovor brez pogojev
Hrvaški politični vrh je o predlogu razpravljal že pretekli teden, a je potem sklenil, da si bo za premislek vzel še teden dni časa. Kot iz Zagreba poroča dopisnik RTV Slovenija Drago Balažič, je jasno, da uradni Zagreb ni navdušen nad predlogom evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o mediaciji pod vodstvom Ahtisaarija in da ga je sprejel s stisnjenimi zobmi - samo zato, da mu ne bi očitali nesodelovanja. Rehn je namreč v četrtek na Bledu dejal, da so bili vsi poskusi reševanja mejnega spora med državama v zadnjih 18 letih neuspešni in da ne vidi druge rešitve kot mediacijo. Dodal je, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje "pozitiven odgovor brez postavljanja nemogočih pogojev, ki bi na koncu pomenili zavrnitev naše pobude". Po Rehnovem opozorilu so številni hrvaški komentatorji opozarjali politični vrh, da si Hrvaška s takim trmoglavljenjem slabša položaj, saj se ona spreminja v povzročitelja težav.

Sanader: Ne postavljamo nemogočih pogojev
Hrvaški premier je po srečanju izjavil, da Hrvaška ne postavlja nemogočih pogojev, in dodal, da celotna hrvaška politika soglaša z zahtevo, da je treba spoštovati načela delovanja EU-ja. Po njegovih besedah so to "načela solidarnosti, medsebojne podpore in sodelovanja namesto izzivanja ter absolutno zavračanje kakršnega koli izsiljevanja". Pri tem se je skliceval na sklepe Evropskega sveta iz Helsinkov leta 1999 in na pogajalski okvir za Hrvaško, v katerem po Sanaderjevih trditvah piše, da je treba spore reševati pred Meddržavnim sodiščem.

Sprva proti mediaciji
Hrvati so najprej začeli razširjati vtis, da bosta Ahtisaari in francoski pravnik Robert Badinter, ki naj bi tudi bil v skupini mediatorjev, odločala v korist Slovenije, da bosta pristranska, finskemu diplomatu, sicer tudi Nobelovemu nagrajencu za mir Ahtisaariju, pa so očitali, da je v primeru Kosova obšel mednarodno pravo, potem pa so začeli postavljati pogoj: mediacija da, vendar samo če bo pripeljala do reševanja spora na Meddržavnem sodišču v Haagu.

Tako ostro stališče je prevladovalo na sestanku hrvaškega političnega vrha pred tednom dni, s pogojem, ki vnaprej omejuje doseg mediacije, arbitraže ali posredovanja, premier Sanader pa je poudaril, da Hrvaška vstopa v nobeno povezavo ne bo kupovala z ozemljem, kar pomeni prav tako prejudiciranje, kot ga očitajo nedavno sprejetemu sklepu slovenskega državnega zbora.

Kot poroča Balažič, se je pred današnjim srečanjem hrvaškega političnega vrha pričakovalo, da bo vsaj na videz omilil stališča: Hrvati naj ne bi več omenjali Meddržavnega sodišča, ki po hrvaškem mnenju edino lahko reši sporno vprašanje, ampak naj bi ob načelni privolitvi v mediacijo dejali, da Ahtisaarijeva skupina ne more določati potek meje in da mora biti končna rešitev sprejeta v skladu z mednarodnim pravom, a se to ni zgodilo. Dodatna zahteva ali pogoj naj bi bil, da Slovenija omogoči nadaljevanje pristopnih pogajanj o zdaj blokiranih poglavjih.

To možnost je navedla tudi predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj z EU-jem Vesna Pusić, ki je v četrtek ob robu srečanja evropskih liberalcev (ALDE) na Bledu dejala, da bo Zagreb najverjetneje sprejel predlog o mediaciji pod pogojem, da Slovenija umakne zadržke v hrvaških pogajanjih z Brusljem in da se definirajo naloge mediacije.

K. T./T. V.