Državna sekretarka Andreja Kert, vodja službe za kohezijsko politiko, se je po poročanju dopisnice RTV Slovenija Erike Štular s pristojnimi pri EK-ju pogovarjala tudi o pripravah na koriščenje evropskih sredstev iz finančnega okvira za obdobje 2014-2020.

Vendar tudi po teh pogovorih izplačilo 185 milijonov evrov kohezijskih sredstev ostaja ustavljeno, zato je predlagala vsaj delno izplačilo sredstev. S pogovori je zadovoljna, a dokončne rešitve glede ukrepov in finančnih popravkov še ni.

Izločanje okuženih programov
Kertova je povedala, da so na sestanku na EK-ju poskušali izločiti okužene programe in na tej podlagi izračunati, koliko sredstev bi bilo lahko Sloveniji vseeno izplačanih. Ob tem je opozorila, da bo lahko ogrožena likvidnost proračuna, če sredstva ne bodo sproščena.

Komisija pa je s postopkom proti Sloveniji pohitela tudi zato, ker ima sama težave z likvidnostjo evropskega proračuna. Na potezi je Slovenija, vendar za zdaj ni jasno, kakšne konkretne ukrepe glede nadzora in izvajanja javnih naročil bo predlagala.

Državna sekretarka, pristojna za kohezijo, je EK-ju tudi pojasnila načrte za pospešeno črpanje sredstev iz stare programske sedemletke, kjer mora do konca prihodnjega leta od 4,1 milijarde porabiti še poldrugo milijardo.

Reorganizacija naletela na pozitiven odziv
Reorganizacija in predlagane poenostavitve so po njenih besedah naletele na pozitivne odzive, zato upa, da na koncu evropski denar ne bo ostal neporabljen.

Kertova je komisiji predala tudi osnutek partnerskega sporazuma za črpanje 3,2 milijarde sredstev v obdobju do 2020, v katerem so že upoštevane prve pripombe komisije glede širokopasovnih internetnih povezav na podeželju, kjer je Slovenija najslabša med vsemi članicami v okviru Digitalne agende za Evropo.

Slovenija pa kljub kritikam občin na račun ukinitve kvot, v okviru katerih so imele te do zdaj razmeroma proste roke pri porabi evropskega denarja, in črtanju manjših infrastrukturnih projektov pričakuje podporo za operativni program v obeh regijah.