V pametni tovarni vsi komunicirajo med seboj, pri čemer so človek, izdelki in proces proizvodnje povezani v celovit sistem. Prve pametne tovarne v pravem pomenu besede v Sloveniji pričakujemo čez od 3 do 5 let, čeprav njihovi zametki že obstajajo. Izvajanje projekta Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti oz. GOSTOP so začeli 1. novembra leta 2016, sredstva zanj znašajo nekaj več kot 9.397.000 evrov.

"Pametna tovarna je lahko kot uglašen orkester. Vsak posameznik ima pri tem svojo nalogo, ki jo mora kar se da dobro opraviti, in če uspemo priti do harmonizirane integracije ljudi, izdelkov, procesov in poslovnosti, pomeni, da smo ustvarili pametno tovarno. V to pa vstopajo pametni izdelki, ki imajo v sebi informacijo, kaj naj se z njimi naredi. Pri tem vstopajo v spremenljive sisteme in stroje, ki jih predelujejo v neko končno dodano vrednost." Tako koncept pametnih tovarn pojasni vodja projekta na Institutu Jožef Stefan, dr. Igor Kovač. Na ta način naj bi bil čas od ideje do proizvodnje krajši za kar 50 odstotkov.

"Namen našega projekta je, da rezultate iz osnovnih, bazičnih raziskav, ki smo jih izvedli bodisi doma bodisi smo rezultate dobili iz tujine, pripeljemo do prototipa zaščitenega produkta, da je komercializacija za industrijo veliko laže izvedljiva.'' V času izvajanja programa GOSTOP, v katerem sodeluje 19 partnerjev – raziskovalne skupine iz 13 podjetij in 6 raziskovalnih agencij – so se v Sloveniji pojavili prvi zametki pametnih tovarn, zlasti v avtomobilski industriji.

Po besedah Kovača so identificirali štiri področja, na katerih lahko Slovenija v bližnji prihodnosti doseže pomembne preboje: "Tehnologije vodenja, robotika, orodjarstvo in fotonika. Te smo prepoznali kot najmočnejše opolnomočitvene prepoznavne dejavnike, ki bodo Slovenijo lahko popeljali na zemljevid Evrope in sveta, in to v najkrajšem času.'' Med podjetji, ki so vključena v izvajanje programa GOSTOP, najbolje kaže Kolektorju, enemu največjih slovenskih podjetij v elektropredelovalni dejavnosti in hkrati enemu največjih koncernov na Slovenskem.

"Ta program sofinancirata EU in Slovenija, prva 80-odstotno, slednja pa 20-odstotno. Mala podjetja prejmejo 80 oz. 60 odstotkov sredstev, glede na to, ali delajo bolj pri raziskovalnem ali eksperimentalnem delu, srednja podjetja so sofinancirana s 75- oz. 50-odstotnim deležem, in pa velika podjetja s 65- oz. 40-odstotnim.''

Eden od glavnih pogojev za lažjo preobrazbo podjetja v pametno tovarno je uradno registrirana razvojna skupina."Vse mora biti okolju prijazno, vključeno mora biti krožno gospodarstvo. Seveda pa vključenost v mednarodne združbe poteka že sedaj. Pomembne so razne iniciative, kot so Vanguard, Knowledge and innovation community, v katero se vključujemo, tudi EFRA, ki na področju tovarn prihodnosti daje smernice.''

Koordinator projekta GOSTOP v Sloveniji, ki se v tej obliki zaključi 30. aprila leta 2020, Igor Kovač, ob tem doda, da se lahko pametni tovarni približa vsaka tovarna, ki je v dobri kondiciji, ima atraktiven izdelek ali tehnologijo in je pripravljena v to vložiti veliko časa, energije, kapitala in znanja. Poleg Instituta Jožef Stefan, ki je koordinator projekta, podjetja in agencije sodelujejo tudi z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko ter mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.