Kot so potrdili na MZZ-ju, so odgovorili na predlog, kot so bili naprošeni. "To je jasen znak zavezanosti Slovenije h hitremu in konstruktivnemu reševanju odprtih vprašanj, ki bi ga omogočil dogovor o začetku procesa kot ga predlaga Evropska komisija." Vsebina Rehnovega predloga sicer še vedno ni znana podrobno, šlo pa naj bi za določeno vrsto arbitraže. Po poročanju hrvaških medijev naj bi imela ta arbitraža podlago v mednarodnem pravu, kar zahteva Hrvaška, spoštovala pa naj bi tudi načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija. Rehn je dejal, da se predlog giblje znotraj pogajalskega okvira, ki se sklicuje na listino ZN-a, ta pa določa nekaj postopkov za mirno urejanje obmejnih sporov. "Hrvaški in slovenski voditelji bi se morali osredotočiti na doseganje konkretnih rezultatov, namesto na preteklost - to namreč prav nič ne koristi," je v Bruslju poudaril evropski komisar za širitev in hkrati ljudi in medije v obeh državah pozval, naj prenehajo nacionalistično retoriko.

Na vprašanje, ali je iz Slovenije in Hrvaške že dobil odgovora glede njegovega predloga pa ni želel izrecno odgovoriti, prav tako ni povedal, kaj pričakuje od srečanj z zunanjima ministroma Hrvaške in Slovenije. "Od včeraj zvečer nisem pregledal pošte, tako ne morem reči, ali sem dobil odgovora. A seveda pričakujem, da ju bomo dobili kmalu in da bosta konstruktivna," je dejal Rehn.

Medtem ko je Ljubljana že poslala svoj odgovor, pa Zagreb na Rehnov predlog še ni odgovorila in ga še vedno obravnava. Kot je dejal tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun, je hrvaško stališče že "dobro znano."

Bo tudi Ahtisaari vključen v reševanje spora ali ne?
V sredo bo v Bruslju tudi predvideni vodja evropskega posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Ahtisaari. Rehn ni želel povedati, ali se bo sam oziroma z obema ministroma sešel z Ahtisaarijem. "Redno se pogovarjava po telefonu, tudi v preteklih dneh sva se. Lahko ga srečam v sredo ali ne, bomo videli," je dejal. Po neuradnih informacijah naj bi se ministra v sredo srečala z Ahtisaarijem.

Rehn prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali bo sreda odločilna v pogovorih s Slovenijo in Hrvaško. V soboto je po koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU-ja dejal, da pozna skrajne meje - "rdeče črte" - obeh držav, tokrat pa je izrazil upanje, "da bodo te rdeče črte razvodenele v
roza črte in da bo kmalu mogoče doseči rezultate".

Iz 18-letne zgodovine odnosov med Slovenijo in Hrvaško je izpostavil dva resna poskusa rešitve mejnega vpršanja. Prvi je bil po njegovih besedah zavrnjen na Hrvaškem, potem ko je bil parafiran, drugi pa nikoli ni prinesel rezultatov, kar ga ne preseneča, saj je menil, da "če predaš taka vprašanja pravnikom, ne moreš pričakovati kompromisa, ampak običajno prej konfrontacijo".

V Evropskem parlamentu se je, kot vedno, tudi tokrat razvnela živahna razprava. Nemška poslanka Doris Pack je menila, da je treba najti rešitev za spor zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško v okviru mednarodnega prava in se vprašala, kaj potem počne Ahtisaari v tej skupini, ki naj bi reševala to vprašanje, saj ni pravnik. "Vesel sem, da Ahtisaari razmišlja o tem," je menil Rehn in dodal, da ima več kot 50 drugih povabil k sodelovanju v raznih drugih sporih. Med njimi naj bi bil po Rehnovih besedah tudi spor med etničnimi Finci in Laponci. "Tudi ta spor je treba rešiti, z ali brez Ahtisaarija."

V razpravi sta sodelovala tudi slovenska poslanca Lojze Peterle in Jelko Kacin. Prvi je poudaril, da je napačno, da katera koli politika izraža aprioren dvom ali nezaupanje o Evropski komisiji ali Ahtisaarija, ki ga poznamo iz neke druge zgodbe."Komisija ni slovenska, ni hrvaška, ampak je evropska." Kacin je ponovil, da bi bila Srbija najboljši motivator Hrvaške na poti v EU, in opozoril, da iz Hrvaške prihajajo signali, kakor da se jim nikamor ne mudi. Ob tem je ocenil, da bo slovenska vlada v sredo komisiji posredovala "zelo pozitiven signal".

M. R./K. T.