Gre za sredstva iz okvira regionalne politike, namenjena regijam z razvitostjo pod 75 odstotki povprečnega BDP-ja v povezavi.

Po izračunih bi bila Slovenija tako v sedmih letih ob 4,1 milijarde evrov sredstev, ki bi jih sicer prejela kot upravičenka pomoči. Odločitev pa še ni dokončna.

Negativen učinek vstopa Bolgarije in Romunije
Slovenija bo iz kroga upravičenk izpadla zaradi t. i. statističnega učinka nove širitve. Po vstopu Bolgarije in Romunije v povezavo v začetku prihodnjega finančnega cikla EU-ja se bo raven splošne razvitosti v povezavi znižala.

Komisija je še opozorila, da so novi izračuni le okvirni ter pripravljeni brez upoštevanja mehanizma postopnega odvajanja regij od pomoči in brez upoštevanja na novo predvidene pomoči, ki naj bi jo v prihodnji finančni perspektivi prejele regije, ki jih bo prizadel statistični učinek širitve. Oba mehanizma naj bi sicer izgubo sredstev iz cilja 1 za prizadete regije ublažila, ne pa nadomestila.

Vlada se bo borila za sredstva
Ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač je povedala, da si slovenska vlada prizadeva preprečiti negativni statistični učinek na prejemanje pomoči iz EU-ja. Po njenih besedah vlada na ta problem opozarja že ves čas.

Slovenija si v okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi prizadeva doseči čim bolj ugoden dogovor o mehanizmu postopnega odvajanja s statističnim učinkom prizadetih regij od pomoči. Ob tem si želi priti do dodatne pomoči, ki naj bi jo v prihodnjem obdobju prejele te regije.

Bi delitev na tri regije prinesla rešitev?
Slovenija se tudi pogaja, da bi bila v prihodnjem obdobju za potrebe regionalne politike razdeljena na tri statistične regije, s čimer bi bila manj razvitim delom države pot do pomoči bolj odprta. Slovenija je namreč trenutno obravnavana kot ena regija, kar statistično dviga rezultat njene razvitosti oziroma zakriva regionalne razlikel, je še povedala Kovačeva.

Cvikl o ublažitvi statističnega učinka
Minister za evropske zadeve Milan Cvikl je v Bruslju izjavil, da so izračune pričakovali, kažejo pa, kaj bi bilo, če ne bi bili uveljavljeni ukrepi za ublažitev statističnega učinka.

Pri tem je opozoril, da je Evropska komisija takšne ukrepe predlagala. "Predlog komisije daje statističnemu učinku širitve v perspektivi primerno in za Slovenijo ugodno težo," je še dejal minister, ki poudarja, da je čas za pogajanja o tem vprašanju do leta 2006.

Predstavitev argumetov za tri regije
Cvikl je evropskemu komisarju za regionalne zadeve Jacquesu Barrotu predstavil argumente, s katerimi je utemeljeval nujnost delitve Slovenije na tri regije. Komisarju so bili tako dani geografski, zgodovinski, kulturni in socioekonomski razlogi za členitev Slovenije na tri regije, to je na Osrednjo, Vzhodno in Zahodno Slovenijo. Po besedah Cvikla je komisar dejal, da bodo argumente podrobno preučili.