Prilagoditev je med drugim potrebna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih. Na seznamu so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Projekti bodo delno ali v celoti izločeni iz načrta. Za tiste, ki so pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja. "Za vse naložbe, ki bi prispevale k okrevanju in odpornosti države ter so tudi realno izvedljive, se bo iskalo alternativne vire financiranja," je povedal direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.

Glede na izhodišča – prilagoditev načrta bo dokončna, ko bo usklajena z Evropsko komisijo; dokončni predlog bo po navedbah ministrstva v Bruselj poslan predvidoma aprila oz. maja – bo predvideno črpanje nepovratnih sredstev za ukrepe, manjše za 286,7 milijona evrov.

Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Največji del zmanjšanja sredstev zajema izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov), oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov, na 6,7 milijona evrov), trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov, na 66,1 milijona evrov), zagotavljanja celostne obravnave ljudi, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov) ter optimizacije dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona, na 4,9 milijona evrov).

Izobraževanje, raziskave in inovacije

Sledijo projekti: usposabljanje in izobraževanje zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov), sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona, na 51,6 milijona evrov), podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona, na 128,4 milijona evrov), zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov, na 45 milijonov evrov), podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov) in trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov, na 59 milijonov evrov).

Pri preostalih projektih je predvideno zmanjšanje za od devet milijonov od 200.000 evrov. Med njimi so dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo, krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano, naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.

Kot je povedal Mihalic, med projekti tako med drugim ne bo več gradnje novega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča v Ljubljani, in sicer zaradi sodnega spora glede zemljišč, zaradi katerega je negotova izvedba projekta v rokih, kot so navedeni v načrtu.
Slovenija mora nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prilagoditi med drugim zaradi zmanjšanja predvidenih nepovratnih sredstev za 286 milijonov, na 1,49 milijarde evrov (zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen) ter vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Obseg predvidenega črpanja posojil ostaja pri 705 milijonih evrov.

Mihalic: Pri URI Soča so težava zemljišča

"Kaj je bil razlog, da je bil URI Soča uvrščen na seznam? Zemljišča. Imamo sodni spor med mestno občino in državo, pri katerem ni jasno, čigavo je zemljišče, se pravi ni mogoče pridobiti vseh upravnih dovoljenj, da bi gradnjo sploh lahko začeli," je v Odmevih direktor Urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic pojasnil, zakaj se je na seznamu za črtanje pojavil projekt URI Soče.

O protipoplavni zaščiti pa je pojasnil, da "smo se pri kohezijski politiki naučili, da je načrtovanje ukrepov, ko gre za protipoplavno zaščito, težavno in kompleksno". Po njegovem mnenju je to zahtevno umeščanje v prostor, ki časovnico oddaljuje od idealnega načrtovanja izvedbe projekta. "Pri protipoplavnih ukrepih ne gre za celotno alokacijo, ki bi bila zmanjšana, gre za mali delež, za 10 milijonov nižjo alokacijo," je sklenil in dodal, da je večji delež v ta namen predviden iz povratnih sredstev.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj ...

40 odstotkov mora iti za zeleni prehod

V načrtu bo še vedno treba zadostiti zahtevi, da je 40 odstotkov predvidenih sredstev namenjenih za zeleni prehod in 20 odstotkov za digitalizacijo, prav tako bo treba izvesti predvidene reforme, je poudarila Saša Jazbec.

Za vključitev ukrepov iz načrta RePowerEU je Slovenija upravičena do dodatnih 122 milijonov evrov. Od tega bo za obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije razogljičenje v gospodarstvu na voljo 42 milijonov, za infrastrukturo za alternativna goriva v prometu in brezemisijsko mobilnost 40 milijonov ter za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami in za krepitev distribucijskega omrežja električne energije po 20 milijonov evrov, je navedeno v izhodiščih za prilagoditev načrta.

Med razlogi za prilagoditev načrta so poleg zmanjšanja nepovratnih sredstev in vključitve načrta RePowerEU tudi "objektivne okoliščine", kot so inflacija in druge nepredvidljive okoliščine.

Težave pri črpanju

Slovenija ima, podobno kot druge članice EU-ja, težave pri črpanju nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Prejšnji teden je vlada pripravila izhodišča za prilagoditev načrta, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Glavni razlog je, da se je višina dodeljenih nepovratnih sredstev znižala z 1,78 milijarde na slabih 1,5 milijarde evrov glede na izhodiščno leto 2021, kar je posledica ugodnejših gospodarskih gibanj. Ministrstva so morala najti za 286 milijonov "prihrankov" v tem načrtu. Drugi razlog so inflacija in druge objektivne okoliščine, nekaterih naložb pa se ni dalo izvesti, ker ni bilo pridobljenih dovoljenj ipd.

Treba je tudi paziti, da so vse reforme in naložbe končane do sredine 2026, torej čez dobra tri leta. Zato je vlada iz načrta izločila projekte, ki bi se zavlekli po tem datumu oziroma bo znižala vrednosti razpisov. Pri trajnostni prenovi stavb, za katero je bil objavljen eden v seriji razpisov, zdaj bo za ta namen namesto 86 milijonov na voljo 20 milijonov manj. Podobno bo pri zmanjšanju poplavne ogroženosti, digitalizaciji železniške in cestne infrastrukture, pri sofinanciranju raziskovalno-inovacijskih projektov.

Pogoji za črpanje

Pogoj za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost je zlasti izpolnjevanje mejnikov in ciljev na področju reform, treba je sprejeti ustrezne zakone. Slovenija se mora držati reform, saj Evropska komisija pri tem ne bo tako popustljiva.

Treba je sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, pokojninsko reformo, krizno shemo skrajšanega delovnega časa, reformo trga dela, analizo sistema socialne varnosti. Tu je glavna sprememba, da bo vlada Evropsko komisijo prosila za podaljšanje časovnice. Že tako ali tako z reformami in naložbami zamujamo.

V Bruselj bi morali poslati že zahtevek za vsaj 500 milijonov evrov, a pričakujemo šele odobritev prvega obroka, tj. 50 milijonov.