Največ, dve milijardi sta predvideni za Poljsko, sledi Nemčija z 877 milijoni evrov. Komisija predloga razreza uradno še ni objavila. Prav tako še ni dogovora o teh dodatnih 7,5 milijarde evrov v okviru večletnega proračuna Unije za obdobje 2021–2027. To je za zdaj le predlog.

Za vsak evro iz tega sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več.

Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost naj bi torej imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.

Parlament podprl zeleni dogovor
Evropski parlament je v sredo podprl zeleni dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila na decembrskem plenarnem zasedanju. Evroposlanci ob tem pozivajo k ustreznemu financiranju mehanizma za pravičen prehod v nizkoogljično družbo ter se zavzemajo za ambiciozne vmesne cilje.

Parlament želi, da bi nova podnebna zakonodaja vključevala višje ambicije glede cilja EU-ja za zmanjšanje izpustov leta 2030. Zavzema se, da bi izpuste leta 2030 zmanjšali za 55 odstotkov glede na leto 1990, ne od 50 do 55 odstotkov, kot je predlagala Evropska komisija.

Cilj: podnebna nevtralnost EU-ja do leta 2050
Poslanci menijo, da bi moral EU te cilje sprejeti pred začetkom konference ZN-a o podnebnih spremembah, ki bo novembra. Parlament se zavzema tudi za določitev vmesnega cilja do leta 2040, s katerim bi zagotovili, da bo EU leta 2050 dosegel podnebno nevtralnost.