Stranka Enotna lista (EL), Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) so oktobra lani pri pristojnem odboru Evropskega parlamenta vložili peticijo, ki opozarja na posledice nezadostnega izvajanja avstrijske državne pogodbe.

Njihov pravni svetovalec Rudolf Vouk je na seji parlamentarnega odbora za peticije pojasnil, da neuresničevanje manjšinskih pravic vidijo kot problem pravne države. Na področju izobraževanja namreč avstrijska državna pogodba zagotavlja pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku, v praksi pa omogočajo dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli.

"To je eden od od bistvenih razlogov za dramatičen padec števila govorcev našega jezika na Koroškem," je povedal Vouk. Po besedah predstavnika vlagateljev Romana Robleka je študija, ki jo je pred dvema letoma naročila avstrijska vlada, pokazala, da je število slovensko govorečih ljudi na avstrijskem Koroškem v zadnjih sto letih padlo s 100.000 na manj kot 10.000.

Težave pri uporabi jezika v šolstvu in na sodiščih

Odvetnik Vouk je opozoril še na to, da koroški Slovenci slovenščine ne morejo uporabljati kot uradnega jezika v upravnih zadevah in na sodiščih. Poudaril je, da nimajo več pravnih poti za izpodbijanje trenutne ureditve.

Predstavnica Evropske komisije je v odzivu poudarila, da sta področji izobraževanja ter uporabe jezika v javni upravi in na sodiščih v pristojnosti držav članic. "Države članice so odgovorne za to, da so temeljne pravice, povezane z narodnimi manjšinami, v skladu z instrumenti Sveta Evrope," je povedala.

Evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (EPP/SLS) je to oceno označil za površno in se zavzel za to, da bi komisija poskrbela tudi za spoštovanje pravic slovenske manjšine v Avstriji in narodnih manjšin po drugih članicah EU-ja.

"Prav je, da prisluhnemo tem problemom in od Evropske komisije zahtevamo, da spodbudi državo, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, da to stori," pa je povedala Ljudmila Novak (EPP/NSi).
Podobno je menilo več njunih poslanskih kolegov iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) in Zelenih, in sicer iz Francije, Romunije, Avstrije in Španije. Med njimi so bili tudi predstavniki manjšin.

Strinjali so se, da peticija ostane odprta. Po besedah podpredsednice odbora Ane Miranda (Zeleni) pričakujejo pisni odgovor Evropske komisije.

Vouk in predsednik NSKS-a Valentin Inzko sta po koncu v izjavi za slovenske dopisnike pozdravila izkupiček razprave. "Želimo, da bi Evropska komisija rekla, da je Avstrija pravna država, da naj se tako tudi vede in izpolni obljube, ki jih je že dala," je povedal Inzko.